{"id":3152,"date":"2020-06-17T13:39:00","date_gmt":"2020-06-17T13:39:00","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=3152"},"modified":"2023-06-01T16:12:18","modified_gmt":"2023-06-01T16:12:18","slug":"trajnostna-mobilnost-tudi-po-epidemiji-covid-19","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/3152\/trajnostna-mobilnost-tudi-po-epidemiji-covid-19\/","title":{"rendered":"Trajnostna mobilnost tudi po epidemiji COVID-19?"},"content":{"rendered":"\n
\"\"<\/figure><\/div>\n\n

Za za\u010detek \u2013 kateri na\u010din prevoza je naj\u010distej\u0161i in kateri najbolj umazan?<\/strong><\/p>\n\n

Naj\u010distej\u0161a pot je tista, ki je ni potrebno opraviti. Sledita pe\u0161 hoja in kolesarjenje oz. vse druge oblike \u201cno\u017enega pogona\u201d. Tak na\u010din premikanja ozna\u010dujemo tudi kot mehka mobilnost<\/strong>. Ne le okolju, to so tudi zdravju in denarnici najbolj prijazni na\u010dini premikanja.<\/p>\n\n

Navzdol po piramidi se mobilnost za\u010dne \u201cbolj\u0161ati\u201d ali \u201cslab\u0161ati\u201d glede na gorivo, ki posamezna prometna sredstva poganja, ter tudi glede na \u0161tevil\u010dnost potnikov, ki jih lahko hkrati prepelje.<\/p>\n\n

\"\"
Javni potni\u0161ki promet in kolesarjenje pri Naklem. (c) Dove\u010dar \/ Greenpeace.<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n

U\u010dinkoviteje je z istim sredstvom prepeljati ve\u010d ljudi. V smislu \u010distosti in trajnosti torej sledi javni potni\u0161ki promet<\/strong>, pri katerem prednost dajemo \u017eelezni\u0161kemu, pomembno vlogo ima tudi avtobusni. Javni potni\u0161ki promet je pomemben (\u0161tevilnim ljudem tudi edini dostopen) na\u010din mobilnosti, pomemben tako na lokalni, kot tudi dr\u017eavni in mednarodni ravni, gre pa tudi za najbolj varno obliko mobilnosti.<\/p>\n\n

Pri gorivu prednost dajemo elektriki, \u0161e zlasti tisti iz obnovljivih virov energije<\/a>, mnogo bolj sporna so fosilna goriva (kurjenje le teh povzro\u010da onesna\u017eenost zraka, izpuste toplogrednih plinov, hrup). Poleg javnega potni\u0161kega prometa so v smislu \u0161tevila prepeljanih potnikov u\u010dinkoviti tudi taksi ali deljeni<\/strong> (car-pooling) prevozi<\/strong>, pri individualni mobilnosti tudi deljenje vozila med ve\u010d uporabniki<\/strong> (t.i. car-sharing). Ve\u010d potnikov na eno vozilo pomeni manj\u0161o potrebo po vozilih, manj porabljene energije za njihovo proizvodnjo, vzdr\u017eevanje, razgradnjo, to pomeni tudi bistvene prihranke v smislu infrastrukture (manj parkirnih mest, manj\u0161i zastoji), uporabnikom tudi ni\u017eje stro\u0161ke.<\/p>\n\n

Skoraj na dnu piramide trajnostnosti mobilnosti sledi tip prevoza, ki nam je v Sloveniji najbolj poznan in ki je najbolj v uporabi. Gre za prevoz z osebnimi avtomobili<\/strong>, veliko ve\u010dino med njimi poganjajo teko\u010da fosilna goriva (bencin oz. dizel), v veliki ve\u010dini vozil sedi zgolj voznik (1 potnik). V Sloveniji je stopnja motorizacije izjemno visoka \u2013 v letu 2018 smo imeli kar 1.143.150 registriranih osebnih avtomobilov (SURS) \u2013 v grobem lahko torej re\u010demo, da imamo v Sloveniji na 2 prebivalca (vseh starosti!) registriran ve\u010d kot 1 avtomobil. Po podatkih EUROSTAT (povzetih na ARSO<\/a>) slovenska gospodinjstva za mobilnost (nakup + delovanje vozil + javni prevoz) namenjajo kar okoli 16 % vseh izdatkov,<\/strong> kar nas uvr\u0161\u010da na visoko drugo mesto v EU.<\/p>\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n

Nekoliko manj sporna od \u00bbfosilnih vozil\u00ab so elektri\u010dna vozila (EV)<\/strong> \u2013 ne le zaradi odsotnosti to\u010denja goriva (ki je v idealnem primeru lahko lokalni obnovljivi vir, npr. sonce), tudi zaradi manj\u0161ega okoljskega oz. podnebnega odtisa njihove proizvodnje<\/a>). V Sloveniji je po nekaterih ocenah 1.500 elektri\u010dnih vozil (0,1 % vseh), po drugih se \u017ee pribli\u017eujemo \u0161tevilki 3.000. Imamo tudi ve\u010d kot 600 javnih polnilnic (Siol.net<\/a>), \u0161tevilo pa bi se v letu 2020 utegnilo povi\u0161ati na 1.000 (Delo, 13. 6. 2020).<\/p>\n\n

Na dnu mobilnostne piramide sledi najbolj energetsko potraten in okoljsko oz. podnebno najbolj sporen<\/a>, to je letalski promet<\/strong>. Sicer hiter, za potnike udoben, v mnogih primerih tudi edini mogo\u010d na\u010din prevoza, ki pa zahteva enormne koli\u010dine energije in tudi infrastrukture. Mnoge dr\u017eave zato aktivno spodbujajo razvoj hitrega \u017eelezni\u0161kega omre\u017eja, ki je lahko v dolo\u010denih primerih konkuren\u010den ali celo hitrej\u0161i od letalskega. Nekatere dr\u017eave (npr. Avstrija<\/a>) razmi\u0161ljajo o uvedbi najni\u017eje cene letalskih vozovnic (konec kraj\u0161ih oz. kratkotrajnih nizkocenovnih potovanj), o omejitvi kraj\u0161ih lokalnih povezav in tudi o prepovedi poletov med kraji, ki so hitreje dostopni z \u017eeleznico.<\/p>\n\n

Bo epidemija koronavirusa spremenila na\u0161e mobilnostne navade?<\/strong><\/p>\n\n

\u010ce upo\u0161tevamo raziskavo AMZS \u00bbKoronamobilnost<\/strong>\u00ab<\/a>, potem se zdi da ja.<\/p>\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n

Predvsem opogumljajo naslednje \u0161tevilke: 14 % ljudi bo v prihodnje manj uporabljalo osebne avtomobile, 22 % jih bo manj uporabljalo letala, 18 % jih bo pogosteje kolesarilo in 20 % jih bo pogosteje hodilo<\/strong>.<\/p>\n\n

V teh nekaj tednih so \u0161tevilni ljudje ugotovili oz. dobili prilo\u017enost, da lahko svoje delo, u\u010denje in tudi prosto\u010dasne konji\u010dke opravljajo od doma ali njegove neposredne bli\u017eine. Slaba polovica vpra\u0161anih ni odhajalo od doma, prav tako se je slaba polovica vpra\u0161anih vsakodnevno rekreirala v bli\u017eini svojega doma. \u017dal pa bo upad potnikov najve\u010dji v javnem prometu, ki ga bo sedaj manj uporabljala kar petina (tako je odgovorilo 21 % vpra\u0161anih).<\/p>\n\n

Ali namerava vlada spodbujati trajnostno mobilnost?<\/strong><\/p>\n\n

Kot vse ka\u017ee \u2013 ne.<\/p>\n\n

Kolo kot na\u010din vsakodnevnega prevoza je zmagovalec po dr\u017eavah oz. mestih sveta<\/strong>. Evropska mesta, kot so Pariz, Berlin, Milano, Bruselj in London, so na izpraznjenih mestnih prometnicah \u010dez no\u010d raz\u0161irila kolesarske steze in pe\u0161poti. Ve\u010dina ljudi si spremenjeno podobo mestnih ulic in cest \u017eeli obdr\u017eati tudi v prihodnje. Kolo postaja mo\u010dno iskano blago, nekatere dr\u017eave za nakup novih oz. servis obstoje\u010dih namenjajo celo subvencije (MMC RTV<\/a>). V Sloveniji zaenkrat posluha za kaj takega ni\u2026<\/p>\n\n

\u2026 bo pa dr\u017eava namenila celo manj (!) denarja za ukrepe \u010distej\u0161ega zraka. V naslednjih 2 letih bo na voljo 143 milijonov \u20ac, medtem ko je bil v preteklih treh letih ta sklad za 7 milijonov \u20ac ve\u010dji. Pora\u017eenci novega razreza so predvsem do okolja prijaznej\u0161i avtobusi (preko 6 milijonov \u20ac) in seveda \u2013 kolesarjenje. Pribli\u017eno 1 milijon \u20ac manj bo namenjeno urejanju kolesarskih stez, \u0161iritvi izposoje koles in odpravljanju pomanjkljivosti za mno\u017ei\u010dno kolesarjenje (Dnevnik<\/a>). Po drugi strani bo Vlada v kratkem objavila seznam prioritetnih projektov v Sloveniji, ki bo kot ka\u017ee vseboval \u0161tevilne nove cestne projekte (3. razvojna os, \u0161iritev ljubljanske obvoznice ipd.) \u2013 ljudem to jasno in glasno sporo\u010da, da bomo \u0161e naprej vsak dan prisiljeni potovati z osebnimi vozili, izgubljati svoj \u010das in zdravje v zastojih, polniti na\u0161 podnebni, a hkrati prazniti na\u0161 osebni prora\u010dun. Uporabniki javnega prevoza pa bistvenih izbolj\u0161av kot ka\u017ee ne bodo dele\u017eni, prav tako jih na ta na\u010din ne bo kaj bistveno ve\u010d kot do sedaj.<\/p>\n\n

Zdi se torej, da se ljudje po nedavni epidemiji vse bolj zavedamo pomena zdravja, \u010distega okolja in pomena odpornih, povezanih lokalnih skupnosti<\/strong>. Prav bi bilo, da se iz pretekle krize nau\u010dimo pomembnih lekcij in z premi\u0161ljenimi ukrepi \u201cgradimo nazaj bolje<\/strong><\/em>\u201d. K temu mora pristopiti tudi Vlada RS.<\/p>\n\n

\n
PODPIRAM ZELENI ODGOVOR NA KRIZO COVID-19!<\/a><\/div>\n<\/div>\n
Block content is empty. Check the block’s settings or remove it.<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Bo epidemija koronavirusa spremenila na\u0161e mobilnostne navade? Razlogi so \u0161tevilni, ljudje si \u017eelijo sprememb – a kje so ukrepi?<\/p>\n","protected":false},"author":25,"featured_media":3183,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[45],"tags":[53,56],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-3152","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podnebje","tag-koronavirus","tag-trajnostnamobilnost","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3152","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/25"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3152"}],"version-history":[{"count":18,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3152\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49363,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3152\/revisions\/49363"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3183"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3152"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3152"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3152"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=3152"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}