{"id":3267,"date":"2020-07-24T10:45:09","date_gmt":"2020-07-24T10:45:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=3267"},"modified":"2023-06-01T16:11:31","modified_gmt":"2023-06-01T16:11:31","slug":"3-vrste-hrane-ki-jo-uzivamo-dnevno-je-prepojena-z-mikroplastiko-in-morate-zanjo-vedeti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/3267\/3-vrste-hrane-ki-jo-uzivamo-dnevno-je-prepojena-z-mikroplastiko-in-morate-zanjo-vedeti\/","title":{"rendered":"3 vrste hrane, ki jo u\u017eivamo dnevno, je prepojena z mikroplastiko in morate zanjo vedeti"},"content":{"rendered":"\n

Ni redko, da \u017eivali jedo plastiko in pri tem trpijo, morda pa ne veste, da je vseprisotna plastika \u017ee napadla prehranjevalno verigo ljudi; nevede ste morda \u017ee pogoltnili ne\u0161teto mikroplasti\u010dnih del\u010dkov. V nadaljevanju vam predstavljamo 3 vrste hrane, ki jih zau\u017eijemo dnevno in v kateri so na\u0161li mikroplastiko, obenem pa vam ponujamo tudi ultimativno re\u0161itev za krizo plasti\u010dnega onesna\u017eevanja!<\/p>\n\n

1. Zelenjava<\/strong><\/p>\n\n

Pred kratkim je italijanska znanstvena raziskava prvi\u010d odkrila, da sve\u017ea zelenjava in sadje vsebujeta mikroplastiko, najbolj onesna\u017eena so jabolka. Znanstvena ekipa je kupila redkvice, solato, jabolka, hru\u0161ke in ostale pogoste zelenjave ter sadja iz supermarketov, tr\u017enic ipd. in odkrili so, da vsi vsebujejo mikroplastiko. Med njimi je bil najve\u010dji dele\u017e mikroplastike najden v jabolkih, s povpre\u010dno 195.500 delcev na gram. Hru\u0161ke vsebujejo 189.500 delcev mikroplastike\/gram; druga zelenjava, brokoli in redkvice prav tako vsebujejo ve\u010d kot 100.000 delcev mikroplastike\/gram. <\/p>\n\n

Viri: https:\/\/www.sciencedirect.com\/science\/article\/pii\/S0013935120305703#<\/a><\/p>\n\n

\"\"
Plasti\u010dna embala\u017ea ob sadju in zelenjavi<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n

2. Sol<\/strong><\/p>\n\n

Leta 2018 sta Greenpeace in Univerza Incheon v Ju\u017eni Koreji zasnovala globalno \u0161tudijo o mikroplastiki v soli. Raziskava je pokazala, da je v ve\u010d kot 39 % od 39 vzorcev soli iz 21-ih proizvodnih obratov po svetu mo\u017eno najti mikroplastiko. Ve\u010d kot polovica supermarketov, veleblagovnic in spletnih trgovin v Hong Kongu prodaja problemati\u010dno sol. Glede na podatke iz mednarodne ankete o zau\u017eitju 10 gramov soli na osebo na dan, vsak posameznik lahko u\u017eije ve\u010d kot 2000 del\u010dkov mikroplastike letno.<\/p>\n\n

Raz\u0161irjene \u010dlanke je mogo\u010de najti na: Ve\u010d kot 90% vzor\u010dene soli po celem svetu vsebuje del\u010dke mikroplastike<\/a><\/p>\n\n

\"Microplastics
Mikroplastika v vzorcu soli (\u00a9 Seung-Kyu Kim)
\u00a9 Seung-Kyu Kim<\/div><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n

3. Ustekleni\u010dena voda in pitna voda<\/strong><\/p>\n\n

Leta 2017 so nevladne organizacije in Univerza v Minnesoti testirali ve\u010d kot 100 vzorcev pitne vode v 12-ih dr\u017eavah, vklju\u010dno z Amerikama, Evropo in Azijo ter odkrili, da ve\u010d kot 83 % vzorcev vsebuje mikroplastiko.<\/p>\n\n

Leta 2018 je neprofitna organizacija Orb Media sodelovala s State University of New York v Fredoniji in testirali so 259 vzorcev ustekleni\u010dene vode 11-ih znamk, vklju\u010dno s Coca-Colo, Pepsijem, Nestlejem, Evianom, Wahahajem in drugimi ter odkrili, da 93 % vzorcev vsebuje mikroplastiko. Velikost delcev mikroplastike je lahko tudi 6.5 mikronov in produkcijski filtracijski procesi ustekleni\u010denja vode morda ne morejo nadzorovati tako majhnih del\u010dkov. Med njimi so Evian in San Pellegrino ustekleni\u010dene vode producirane in pakirane na globalni ravni. <\/p>\n\n

Vir: https:\/\/orbmedia.org\/stories\/plus-plastic\/multimedia<\/a><\/p>\n\n

\u00a9 Justin Hofman \/ Greenpeace<\/div>” alt=”Plastic Found in the Great Pacific Garbage Patch. \u00a9 Justin Hofman \/ Greenpeace
\u00a9 Justin Hofman \/ Greenpeace<\/div>” class=”wp-image-3269″\/>
\u00a9 Justin Hofman \/ Greenpeace
\u00a9 Justin Hofman \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n

Kako plastika vstopi v na\u0161o hrano?<\/strong><\/p>\n\n

Mikroplastika se ve\u010dinoma nana\u0161a na plasti\u010dne del\u010dke, ki so manj\u0161i od 5 mm, ve\u010dinoma prihajajo od plasti\u010dnih izdelkov za enkratno uporabo, ki jo uporabljamo v na\u0161em vsakodnevnem \u017eivljenju, kot so npr. embala\u017ee iz supermarketov, mre\u017ee za sadje, vre\u010dke za kruh itd.. Odpadna embala\u017ea supermarketov je ena izmed vodilnih virov plasti\u010dnega onesna\u017eevanja. Ko se ta plastika ne more razgraditi, se le razcepi na majhne plasti\u010dne delce in ti nato postanejo mikroplastika. Ker je velikost del\u010dkov mikroplastike premajhna, se je ne more filtrirati s \u010distilnimi napravami in potuje neposredno v morje. Odpadna plastika s v vodi prav tako ne more popolnoma razgraditi in se lahko le razdeli na manj\u0161e mikroplasti\u010dne del\u010dke. Ko jo zau\u017eijejo planktoni in lupinarji, se s tem \u017ee onesna\u017ei prehranjevalna veriga in slej ko prej jo zau\u017eijejo tudi ljudje.<\/p>\n\n

Je za ljudi \u0161kodljivo, \u010de zau\u017eijejo hrano prepojeno z mikroplastiko?<\/strong><\/p>\n\n

Pri organizmih morskih bitij, ki so pojedle mikroplastiko, se je pokazalo, da le-ta vpliva na njihovo zdravje, npr. da povzro\u010da deformacijo ribjega \u010drevesja. Sama mikroplastika lahko vsebuje strupene in nevarne dodatke za ljudi ali pa se nanjo prilepijo obstojna organska onesna\u017eevala (POP), kot so pesticidi in plastifikatorji, ki so v oceanu. Pogosta tipa plastike PE in PP sta dva, ki se najla\u017eje prilepita na POP. \u010ce pojemo hrano, ki je oku\u017eena s plastiko ali pa \u010de neposredno zau\u017eijemo mikroplastiko, ki je lahko strupena, lahko to predstavlja gro\u017enjo za na\u0161e zdravje.<\/p>\n\n

Kaj je re\u0161itev za krizo onesna\u017eevanja s plastiko?<\/strong><\/p>\n\n

Verjamem, da vsak razume, da ne moremo popolnoma nehati jesti oku\u017eene hrane. Zdravilo za vir problema je preprosto zmanj\u0161evanje uporabe plastike pri njenem viru in zavrnitev nepotrebne plasti\u010dne embala\u017ee! Na individualni ravni moramo za\u010deti pri na\u0161i dnevni rutini in zapustiti kulturo plastike za enkratno uporabo. Obstajajo \u0161tevilni majhni koraki v \u017eivljenju, ki lahko spremenijo \u017eivljenjski stil enkratne uporabe.<\/p>\n\n

Raz\u0161irjeno branje:<\/p>\n\n

5 nasvetov kako prepri\u010dati prijatelje in dru\u017einske \u010dlane, da prenehajo uporabljati plastiko<\/a><\/p>\n\n

Potrebujemo mo\u010d vseh, da zmanj\u0161amo nepotrebno pakiranje in prevzamemo odgovornost za uni\u010devanje okolja. Ob tem zavra\u010damo pasivnost in preprosto ne bomo sprejeli, kar nam je bilo ponujeno. Aktivno bomo v svojem vsakodnevnem \u017eivljenju sprejemali ukrepe, s katerimi bomo uresni\u010dili bolj eko-prijazen \u017eivljenjski stil in ustvaril novo normalno stanje po epidemiji.<\/p>\n\n

A bolj kot individualno moramo poudariti kolektivno – kolektivno zahtevanje sistemskih sprememb od na\u0161ih voditeljev in od tistih, ki so to krizo zakuhali – podjetja, ki to plastiko proizvajajo.<\/p>\n\n

\n
Podpi\u0161i peticijo<\/a><\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ni redko, da \u017eivali jedo plastiko in pri tem trpijo, morda pa ne veste, da je vseprisotna plastika \u017ee napadla prehranjevalno verigo ljudi; nevede ste morda \u017ee pogoltnili ne\u0161teto mikroplasti\u010dnih…<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":3200,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[42],"tags":[22],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-3267","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prekomerna-potrosnja","tag-plastika","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3267","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3267"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3267\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3277,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3267\/revisions\/3277"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3200"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3267"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3267"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3267"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=3267"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}