{"id":3306,"date":"2020-08-04T07:23:41","date_gmt":"2020-08-04T07:23:41","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=3306"},"modified":"2026-06-29T12:21:41","modified_gmt":"2026-06-29T10:21:41","slug":"5-najpomembnejsih-razlogov-zakaj-je-dezevni-pragozd-tako-zelo-pomemben","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/3306\/5-najpomembnejsih-razlogov-zakaj-je-dezevni-pragozd-tako-zelo-pomemben\/","title":{"rendered":"5 najpomembnej\u0161ih razlogov, zakaj je de\u017eevni pragozd tako zelo pomemben"},"content":{"rendered":"\n

1. V Amazonskem pragozdu utripa \u017eivljenje<\/strong>
Amazonski de\u017eevni pragozd je eno izmed najbolj biotsko raznovrstnih obmo\u010dij na na\u0161em planetu. Nudi \u017eivljenjski prostor pribli\u017eno 400 razli\u010dnim vrstam sesalcev. Pribli\u017eno \u010detrtina vse flore in favne \u017eivi tukaj. Na enem samem hektarju raste ve\u010d drevesnih vrst kot v celi Evropi. V Amazonki je ve\u010d vrst rib kot v vseh ostalih rekah po svetu. Pa vseh vrst niti \u0161e ne poznamo.<\/p>\n\n

\"Blue-and-yellow
Ara ararauna je le ena izmed ne\u0161tetih edinstvenih unikatnih vrst v Amazoniji.
\u00a9 Greenpeace \/ Daniel Beltr\u00e1<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

2. Pomembna podpora za ostale ekosisteme<\/strong>
Biotska raznovrstnost v de\u017eevnem gozdu je klju\u010dnega pomena tudi za stabilnost drugih ekosistemov v regiji, npr. Amazonski koralni greben z \u017ee ogro\u017eenimi vrstami koral, ki se nahaja pred ustjem reke Amazonke. Ti sistemi so soodvisni in spremembe v de\u017eevnem gozdu neposredno vplivajo na sosednje ekosisteme.<\/p>\n\n

\"One
Ena prvih forografij koralnega grebena (Amazon Reef), ki ga je posnela ekipa na Greenpeaceovi odpravi.
\u00a9 Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

3. Mo\u010dno napolnjena shramba<\/strong>
Ve\u010d kot 10.000 vrst rastlin nudi sestavine za zdravila, kozmetiko ali biolo\u0161ki nadzor nad \u0161kodljivci. Gozd nam prav tako nudi hrano kot so npr. acai jagode, gvarana in brazilski ore\u0161\u010dki.<\/p>\n\n

\"Baru
Baru (Dipteryx alata). Sade\u017e in seme sta u\u017eitna.
\u00a9 Silvestre Silva<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

4. Proizvaja velike koli\u010dine vode
<\/strong>Eno samo drevo s premerom kro\u0161nje 10 metrov vsak dan izda v atmosfero ve\u010d kot 300 litrov vode. To je skoraj dvakrat ve\u010d kot vsak dan porabi prebivalec Brazilije. T.i. \u00bblete\u010de reke\u00ab – de\u017eni oblaki, ki so napolnjeni z Amazonsko vodo \u2013 prena\u0161ajo vlago v \u0161tevilne predele Ju\u017ene Amerike.<\/p>\n\n

\"Amazon
Amazonsko pragozd
\u00a9 Markus Mauthe \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

5. Najpomembnej\u0161i zaveznik v boju zoper podnebne krize<\/strong>
Amazonski de\u017eevni pragozd in njegova velika reka ustvarjajo svoje podnebje, ki v zameno regulira globalno podnebje. S spro\u0161\u010danjem vode v atmosfero vpliva na koli\u010dino in pojav de\u017eja v drugih krajih. V zemlji in drevesih pa je shranjeno toliko CO2 kot ga ljudje proizvedemo v desetih letih.

\u010clove\u0161tvo potrebuje Amazonski pragozd za svoje pre\u017eivetje. Ampak velikanske kmetijske farme so \u017ee uni\u010dile skoraj 20 odstotkov de\u017eevnega gozda. Za kratkoro\u010dne dobi\u010dke brez problema posekajo stoletja stara drevesa. Sedaj je na nas, da gozd za\u0161\u010ditimo pred nadaljnjim uni\u010denjem.<\/p>\n\n

Podpi\u0161ite peticijo<\/a> \u00bbZa\u0161\u010ditimo Amazonski pragozd\u00ab!<\/p>\n

Block content is empty. Check the block’s settings or remove it.<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1. V Amazonskem pragozdu utripa \u017eivljenjeAmazonski de\u017eevni pragozd je eno izmed najbolj biotsko raznovrstnih obmo\u010dij na na\u0161em planetu. Nudi \u017eivljenjski prostor pribli\u017eno 400 razli\u010dnim vrstam sesalcev. Pribli\u017eno \u010detrtina vse flore…<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":3310,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43],"tags":[25],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-3306","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","tag-gozdovi","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3306","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3306"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3306\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":81537,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3306\/revisions\/81537"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3310"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3306"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3306"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3306"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=3306"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}