Kako realno je sploh zagotoviti financiranje za tak\u0161en projekt? Skozi celotno zgodovino so bili stro\u0161ki postavljanja nukleark enormni. Nem\u0161ki in\u0161titut za ekonomska raziskovanja je v svoji analizi 674 jedrskih reaktorjev, ki so bili zgrajeni med letoma 1951 in 2017, ugotovil, da noben reaktor ni bil zgrajen z zasebnim kapitalom pod konkuren\u010dnimi pogoji. Voja\u0161ki in ne zasebni ekonomski interesi so bili gonilna sila gradnje jedrskih reaktorjev.<\/p>\n\n
Tudi danes se novi reaktorji gradijo ve\u010dinoma v dr\u017eavah, kot sta Kitajska in Rusija, kjer dr\u017eava prevzame levji dele\u017e financiranja. V Veliki Britaniji pa je gradnja jedrskega reaktorja Hinkley Point C mogo\u010da le zaradi dobrodu\u0161ne pogodbe, ki jo je dr\u017eava sklenila s podjetjem EDF in po kateri bodo dr\u017eavljani 35 let ujeti v drago odkupovanje jedrske energije. Kako radodarno subvencijsko shemo bi morala Slovenija iznajti za projekt, te\u017eek vsaj tri Te\u0161e? Glede na zadnje izku\u0161nje z infrastrukturnimi projekti pa je zagotovo naslednje vpra\u0161anje tudi, kako je na\u0161 dr\u017eavni aparat sploh sposoben izpeljati tako dimenzioniran projekt in kak\u0161na bi bila pri tem koruptivna tveganja.<\/p>\n\n Za Te\u0161 6 tudi nobena vlada in minister nista prevzela odgovornosti in danes imamo nastavke za podobno situacijo. Brez resne javne razprave ali dru\u017ebenega konsenza se projekt nove nuklearke nenehno kotali naprej. Pa ne samo zaradi milijonov, ki so jih v Kr\u0161kem \u017ee pred leti porabili za \u0161tudije, povezane s projektom, ali zaradi nedavne umestitve na prioritetno listo infrastrukturnih projektov.<\/p>\n\n Razprava o jedrski energiji je vsekakor prilo\u017enost za resen premislek, kako v Sloveniji pravo\u010dasno, pravi\u010dno in vklju\u010dujo\u010de uporabiti re\u0161itve za ustavitev globalnega segrevanja. Trenutno samodejno drsenje k Neku 2 zapira horizont mo\u017enega in je nadaljevanje istih starih zgodb v novi preobleki.<\/p>\n\n Pred kratkim smo bili tako tudi presene\u010deni, da se okoljsko soglasje za odlagali\u0161\u010de za nizko in srednje radioaktivne odpadke predvideva za dva odlagalna silosa, \u010deprav je za potrebe Republike Slovenije pri obstoje\u010di elektrarni dovolj le en silos. In zakaj bi \u010dez dvajset let klicali na odgovornost \u0160ar\u010devo vlado, saj so le izrazili na\u010delno podporo novemu reaktorju. Zakaj bi klicali na odgovornost Jan\u0161evo vlado, saj so dali le zeleno lu\u010d za izdelavo dr\u017eavnega prostorskega na\u010drta. Dokler nam ne bo kmalu re\u010deno, da je projekt prevelik, da bi ga ustavili, ne da bi se zanj kadarkoli zares odlo\u010dili?<\/p>\n\n Temeljno vpra\u0161anje pa seveda ostaja, ali je navidezno poenotenje slovenske politike in energetske srenje glede \u00bbohranjanja jedrske opcije\u00ab res povezano z neizpodbitno smiselnostjo same zamisli. Zgodba o novih jedrskih gradnjah je dosti manj enozna\u010dna, kot bi se nam lahko danes zdelo. \u010ce smo resni glede hitrega zni\u017eevanja emisij in ustavljanja globalnega segrevanja, bi se morala jedrska tehnologija v Sloveniji danes kazati kot slaba re\u0161itev.<\/p>\n\n Svet energetike se je od leta 1984, ko je Nek dobil dovoljenje za obratovanje, korenito spremenil. V zadnjih desetih letih smo bili pri\u010da tehnolo\u0161kemu in ekonomskemu preboju novih obnovljivih virov energije (OVE), \u010desar ne moremo re\u010di za jedrsko tehnologijo. Cena son\u010dne in vetrne energije je prakti\u010dno strmoglavila in skupaj z rekordi podirala mit o (pre)dragih OVE; razvoj, ki se ka\u017ee tudi v \u00bbrealnem svetu\u00ab.<\/p>\n\n Preteklo leto smo zabele\u017eili peto zaporedno leto, ko so novoname\u0161\u010dene zmogljivosti OVE prehitele novoname\u0161\u010dene zmogljivosti fosilnih in jedrskih virov skupaj. V svetovni elektroenergetski sistem je bilo dodanih namre\u010d 176 GW OVE zmogljivosti, 98 GW fotovoltaike in 60 GW vetrne energije. Za primerjavo: istega leta je bilo na svetovno omre\u017eje priklju\u010denih 5,5 GW novih jedrskih zmogljivosti, 9,4 GW pa jih je bilo umaknjenih. Vsi reaktorji, ki se trenutno gradijo v svetu, bodo dodali 57,4 GW jedrskih zmogljivosti, manj torej, kot je bilo lani name\u0161\u010denih zmogljivosti zgolj vetrne energije.<\/p>\n\n Prvo nuklearko je v Sloveniji gradila 20-milijonska dr\u017eava, drugo pa bi postavila 2-milijonska dr\u017eava, katere zadnji energetski projekt je postal dr\u017eavni spomenik spodletele investicije, ki se je zgradila na ple\u010dih zavajanja javnosti.<\/p>\n\n V prvi polovici leto\u0161njega leta sta tako sonce in veter proizvedla \u017ee skoraj desetino svetovne elektrike, primerljivo z dele\u017eem jedrske energije. Br\u017ekone bosta nadaljnjemu preboju obnovljivih tehnologij sledila tudi preboj in cenitev tehnologij za skladi\u0161\u010denje energije. Medtem ko se je ob zmanj\u0161ani porabi tudi povpra\u0161evanje po ostalih virih energije zmanj\u0161alo, Mednarodna agencija za energijo priznava, da so OVE edina tehnologija oz. vir, ki so izkazali odpornost na ukrepe zaradi covida-19.<\/p>\n\n Ti globalni ekonomsko-energetski trendi, ki pri\u010dajo o zatonu jedrske energije in gredo v smer vse cenej\u0161e decentralizirane proizvodnje energije iz OVE, so pomembni, saj se mora Slovenija nanje prilagoditi, zagotovo jih ne bomo usmerjali. Trenutno niti Kitajski ne uspe spro\u017eiti preporoda jedrske energije. Doslej pa je Slovenijo tehnolo\u0161ki preboj prakti\u010dno ob\u0161el. V Sloveniji stojita dve vetrnici, v desetih letih nismo naredili prakti\u010dno ni\u010d za uveljavljanje OVE, njihov dele\u017e v kon\u010dni rabi energije se je v celotnem desetletju dvignil za en odstotek. Na\u0161 cilj za prihodnje desetletje? Dvigniti dele\u017e za dva odstotka.<\/p>\n\n Slovenija tako \u010depi na repu evropskih dr\u017eav glede na izkori\u0161\u010danje nehidro obnovljivih tehnologij. V Sloveniji pridobivamo le dva odstotka na\u0161e elektrike iz sonca in vetra, pred nami niso le evropske ekonomske velesile, kot je Nem\u010dija, zgledne skandinavske de\u017eele, kot je Danska, ali \u00bbson\u010dne dr\u017eave\u00ab, kot je \u0160panija, temve\u010d tudi Avstrija, Mad\u017earska, Bolgarija … Tak\u0161nemu zaostanku Slovenije smo pri\u010da kljub velikemu potencialu, ki obstaja. Poro\u010dilo avtorjev iz Instituta Jo\u017eef Stefan ocenjuje, da je tehni\u010dni potencial son\u010dnih elektrarn v Sloveniji na obstoje\u010dih zgradbah skoraj dvakratnik sedanje proizvodnje elektri\u010dne energije v Sloveniji. Skepso do potenciala novih tehnologij pri boju s podnebno krizo v Sloveniji bi razumeli, \u010de bi s polnim politi\u010dnim zagonom krepili nehidro obnovljive vire energije \u017ee desetletja in zadeli ob zid. A nismo niti za\u010deli.<\/p>\n\n Jedrsko energijo se tako kot veter in sonce vztrajno predstavlja kot doma\u010di vir energije. Toda \u00bbdoma\u010dost\u00ab je nekak\u0161na zgodovinska zmaga jedrske industrije v na\u010dinu klasifikacije tega vira energije. Tako kot potrebujemo sonce za delovanje son\u010dne elektrarne, potrebujemo tabletke uranovega dioksida, zlo\u017eene v gorivnih palicah, za delovanje jedrske elektrarne.<\/p>\n\n Trenutno pride 85 odstotkov urana iz \u0161estih dr\u017eav sveta, ve\u010d kot 40 odstotkov ga prihaja iz Kazahstana. Pandemija covida-19 ni ustavila vetrnih tokov, je pa ustavila delo v mnogih rudnikih urana, tudi v najve\u010djem rudniku na svetu, Cigar Lake v Kanadi, kjer bi se naj dela ponovno za\u010dela septembra. Najve\u010dji kazahstanski proizvajalec urana Kazatomprom pa je medtem napovedal, da se bo koli\u010dina izkopa v tem letu zmanj\u0161ala za skoraj petino. To ni neposredno ogrozilo delovanja Neka, a definicija \u00bbdoma\u010dega\u00ab vira v primeru jedrske energije je zelo raztegljiva.<\/p>\n\n V primerjavi z OVE se jedrska tehnologija ka\u017ee tudi kot izjemno zamudna. Naslednje leto bi naj pri\u017egali novi finski reaktor Olkiluoto-3. Na\u010drt za elektrarno sega v leto 2000, pogodba med dr\u017eavnim operaterjem in dobaviteljema (Areva in Siemens) je bila podpisana leta 2003, gradnja se je za\u010dela leta 2005, reaktor pa bo naslednje leto za\u010del obratovati z dvanajstletno zamudo. V tem \u010dasu bi se naj cena nuklearke skoraj potrojila. Zaradi zamud in dvigajo\u010dih se stro\u0161kov je bil finski operater ujet tudi v dolgotrajni arbitra\u017eni postopek na Mednarodni trgovinski zbornici s podjetji Areva in Siemens. To ni le enkratna polomija, zamude so postale \u017ee kar stalen spremljevalec gradenj jedrskih reaktorjev.<\/p>\n\n O tem, kako zamudne so jedrske gradnje, v Sloveniji pri\u010da \u017ee gradnja odlagali\u0161\u010da za \u00bbodpadne rokavice\u00ab, tj. nizko in srednje radioaktivne odpadke. Med sprejeto uredbo o dr\u017eavnem prostorskem na\u010drtu in za\u010detkom delovanja odlagali\u0161\u010da v letu 2023 bo minilo trinajst let. Gradnjo spremljajo zamude in dviganje stro\u0161ka odlagali\u0161\u010da, saj ni uspelo dose\u010di dogovora s Hrva\u0161ko za gradnjo skupnega odlagali\u0161\u010da. \u010casovna dimenzija je pomembna, saj moramo dr\u017eave OECD, da bi omejili segrevanje ozra\u010dja na relativno varni meji in sledili ciljem pari\u0161kega podnebnega sporazuma, narediti korenite reze emisij toplogrednih plinov in ugasniti svojo premogovno proizvodnjo v naslednjih desetih letih. Tudi \u010de bi nov reaktor dobil polno dru\u017ebeno podporo, zagotovo ne bi stal \u010dez deset let, upravi\u010deno pa se lahko bojimo scenarija izgubljenih desetletij in nasedlega projekta \u010dez petnajst ali dvajset let.<\/p>\n\n Jedrska energija ustvarja medgeneracijsko breme, ki si ga te\u017eko zamislimo znotraj ustaljenih okvirjev. \u017de med delovanjem je potrebno jedrske odpadke (za\u0161\u010ditna obla\u010dila, odpadki iz \u010distilnih naprav, izrabljeno gorivo \u2026) ustrezno skladi\u0161\u010diti, elektrarno je nato treba razgraditi in poskrbeti za dolgoro\u010dno shranjevanje (najnevarnej\u0161ih) odpadkov. To je dolgotrajen proces, ki se v celoti \u0161e nikjer na svetu ni izvedel.<\/p>\n\n Ko gledamo shemo o ravnanju z jedrskimi odpadki v Sloveniji, se okoli leta 2060 pri manj nevarnih radioaktivnih odpadkih (NSRAO) pojavi pu\u0161\u010dica v desno s pripisom \u00bbzagotavljanje dolgoro\u010dnega vzdr\u017eevanja in nadzora (pribli\u017eno 300 let)\u00ab, pri izrabljenem gorivu in visoko radioaktivnih odpadkih tega \u010dasovnega okvira ni. Zakaj? Razpolovna doba plutonija je 24.000 let.<\/p>\n\n Kako to\u010dno bomo poskrbeli za dolgoro\u010dno skladi\u0161\u010denje najbolj nevarnih jedrskih odpadkov \u017ee iz obstoje\u010dega reaktorja, ne vemo. Vemo le, da jih bomo zakopali zelo globoko pod zemljo. Ob tako velikem nere\u0161enem vpra\u0161anju ne moremo lahkomiselno govoriti o raz\u0161irjanju jedrskih zmogljivosti, problem odpadkov pa zreducirati na opombo, ki ne terja ve\u010dje pozornosti in se bo slej ko prej \u017ee re\u0161ila.<\/p>\n\n Jedrska energija zahteva na\u0161o pozornost, a ne zaradi gradnje nove elektrarne. Na\u0161o pozornost bi morali usmeriti v ustrezno gradnjo za\u010dasnih odlagali\u0161\u010d za jedrske odpadke (odlagali\u0161\u010de za NSRAO in suho odlagali\u0161\u010de za izrabljeno gorivo), varno delovanje starajo\u010de elektrarne, ki bi naj obratovala dvajset let dlje od sprva predvidene \u017eivljenjske dobe, in ustrezno pripravo na razgradnjo elektrarne, vklju\u010dno z re\u0161evanjem dolgotrajnega odlaganja najbolj nevarnih odpadkov.<\/p>\n\n Naslednjih deset let ni le odlo\u010dilnih za re\u0161evanje podnebnega zloma, okvirno obdobje mandata dveh vlad ponuja tudi steber politi\u010dne odgovornosti. Ali bi uga\u0161anje premogovne proizvodnje v desetih letih res pospremili z zamudno, drago in tvegano tehnologijo, ki ustvarja dodatno medgeneracijsko okoljsko breme? Nikoli pokopana ideja Neka 2 zavira uporabo re\u0161itev, ki so na voljo tukaj in zdaj in jih sploh \u0161e nismo zares izkoristili. In re\u0161itve segajo dlje od energetskih nadomestkov premoga v obliki OVE.<\/p>\n\n Ali lahko res pri\u010dakujemo ve\u010dje investicije v \u017eeleznice ob pokrivanju ogromnega stro\u0161ka dodatnega reaktorja? Ljudje bodo \u0161e vedno primorani pre\u017eivljati dolge ure v avtomobilih, le da bodo ti elektri\u010dni.<\/p>\n\n Za nami so desetletja vlaganja v ceste, zaradi \u010desar imajo na\u0161e \u017eeleznice skoraj muzejsko vrednost, emisije iz prometa pa se dvigujejo. Ali smo se v Sloveniji resno lotili zni\u017eevanje porabe energije v prometu, tj. da bi spodbujali decentralizacijo (gospodarskega) \u017eivljenja v dr\u017eavi, zmanj\u0161ali \u0161tevilo avtomobilov na cestah in izbolj\u0161ali na\u0161e \u017eeleznice? Slovenija ima emisijsko zelo intenzivno gospodarstvo. Na enoto izpu\u0161\u010denih toplogrednih plinov je bilo v letu 2017 v Sloveniji ustvarjenega za 12,5 odstotka manj BDP kot v povpre\u010dju EU. Ali smo naredili vse, da bi na\u0161e gospodarske aktivnosti terjale manj energije (in ton CO2)? Ali smo izkoristili mo\u017enosti za zmanj\u0161anje porabe energije (energetsko neu\u010dinkovite) industrije, ki skupaj z gradbeni\u0161tvom porabi polovico vse elektri\u010dne energije v dr\u017eavi?<\/p>\n\n Jedrska elektrarna krepi idejo \u010darobne tehnolo\u0161ke re\u0161itve, ki pa omogo\u010di, da gre vse ostalo po starem. A za re\u0161evanje globoke podnebne krize, v kateri smo danes, najbr\u017e ne bo ene \u010darobne tehnolo\u0161ke re\u0161itve, temve\u010d imamo nalogo uporabiti paleto re\u0161itev. Namesto da vse stavimo na en ogromen in tvegan projekt, bi bilo bolj smotrno za\u010deti nemudoma razvijati mnogo povezanih sprememb, ki bi prinesle ne le hitro zni\u017eevanje izpustov, temve\u010d poskrbele, da smo ljudje, tudi kot pomembni energetski akterji (proizvajalci in potro\u0161niki), v sredi\u0161\u010du potrebne transformacije. Ali lahko res pri\u010dakujemo ve\u010dje investicije v \u017eeleznice ob pokrivanju ogromnega stro\u0161ka dodatnega reaktorja? Ljudje bodo \u0161e vedno primorani pre\u017eivljati dolge ure v avtomobilih, le da bodo ti elektri\u010dni.<\/p>\n\n Ali je zavzemanje vplivnih za nov reaktor v Sloveniji resni\u010dno povezano z zni\u017eevanjem emisij in pravo\u010dasnim opu\u0161\u010danjem premoga? Upravi\u010deno smo skepti\u010dni. A zakaj je ideja Neka 2 tako trdovratna? \u010ce pokopljemo to idejo, kaj s tem pokopljemo? In zakaj se establishment<\/em> tega tako boji?<\/p>\n\n Resen odgovor bi verjetno zahteval tudi dolg premislek ustroja na\u0161e dr\u017eave, njenih rab in izrab zadnjih tridesetih let. A zagotovo bi lahko razloge za \u017eeljo nadaljevanja po starem iskali tudi v zatohlosti energetsko-politi\u010dne srenje, ki producira poenotena mnenja in ne zmore pogledati prek paradigme centraliziranega energetskega sistema, kjer se kadri prestavljajo iz sede\u017eev energetskih dru\u017eb na vodilne pozicije znotraj ministrstev (ali ob\u010dinskih struktur), kjer premogovna in jedrska industrija dominirata vsaka svoj pol energetskega sektorja, slednja pa si v spreminjajo\u010di se realnosti sku\u0161a zagotoviti prihodnost in zavoljo tega realnost v\u010dasih prikroji po svoje. Ob vsem tem bomo ljudje spet postavljeni v nezavidljiv polo\u017eaj, ko se bo zdelo, da alternativ ni in bomo morali na stvari pogledati \u00bbrealno\u00ab.<\/p>\n\n Razprava o jedrski energiji je vsekakor prilo\u017enost za resen premislek, kako v Sloveniji pravo\u010dasno, pravi\u010dno in vklju\u010dujo\u010de uporabiti re\u0161itve za ustavitev globalnega segrevanja. Trenutno samodejno drsenje k Neku 2 zapira horizont mo\u017enega in je nadaljevanje istih starih zgodb v novi preobleki.<\/p>\n\n![\"Hinkley](\"https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2020\/09\/d6b34fb5-gp0stq3d7-1024x683.jpg\" "\\"Hinkley")
Podrti mit<\/h2>\n\n
Rudniki urana in covid-19<\/h2>\n\n
Skladi\u0161\u010da odpadkov<\/h2>\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2020\/07\/94f6850e-gp02voi_high_res-1024x677.jpg\")
![\"\"](\"https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2020\/09\/092478cd-gp0stpcrd-1024x683.jpg\")