{"id":3493,"date":"2020-10-29T09:57:31","date_gmt":"2020-10-29T09:57:31","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=3493"},"modified":"2024-08-27T10:39:03","modified_gmt":"2024-08-27T10:39:03","slug":"15-stvari-ki-jih-niste-vedeli-o-cernobilu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/3493\/15-stvari-ki-jih-niste-vedeli-o-cernobilu\/","title":{"rendered":"15 stvari, ki jih niste vedeli o \u010cernobilu"},"content":{"rendered":"\n

26. aprila 1986 zgodaj zjutraj je eksplodiral reaktor \u0161t. 4 v jedrski elektrarni \u010cernobil, v Ukrajini. To je povzro\u010dilo nekaj, kar so Zdru\u017eeni narodi poimenovali \u201cnajve\u010dja okoljska katastrofa v zgodovini \u010dlove\u0161tva\u201d.<\/p>\n\n

\u010cernobil je bila nesre\u010da, za katero je industrija jedrske energije trdila, da se ne more nikdar zgoditi.<\/p>\n\n

25 let kasneje nas je jedrska nesre\u010da v mestu Fuku\u0161ima na Japonskem spomnila, da tveganje ponovne nesre\u010de kot je bila v \u010cernobilu \u0161e vedno obstaja, do nje lahko pride kjer koli se uporablja jedrska energija.<\/p>\n\n

Dolgo\u017eive radionuklide, ki so se spro\u0161\u010dale v zrak po nesre\u010di v \u010cernobilu pomenijo, da se katastrofa nadaljuje \u2013 desetletja kasneje. \u0160e vedno vpliva na \u017eivljenja milijonov ljudi.<\/p>\n\n

Tukaj je navedenih 15 dejstev, ki jih morda \u0161e niste vedeli o katastrofi:<\/p>\n\n

1.<\/strong> Pred ve\u010d kot 30-imi leti je reaktor 4 eksplodiral v jedrski elektrarni v \u010cernobilu, v Ukrajini. Skoraj pet milijonov ljudi \u0161e vedno \u017eivi na prizadetih obmo\u010djih.<\/p>\n\n

\"Local
Dru\u017eina z vozom za krompir v Ukrajini.
\u00a9 Denis Sinyakov \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

2.<\/strong> Koli\u010dina radioaktivnega sevanja, ki je bila izpu\u0161\u010dena v ozra\u010dje je pribli\u017eno 200-krat vi\u0161ja od celotne emisije atomskih bomb, ki sta zadeli mesti Nagasaki in Hiro\u0161ima. [1]<\/p>\n\n

\"Chernobyl
Ostanki vrtca v mestu Pripjat.
\u00a9 Greenpeace \/ Steve Morgan<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

3.<\/strong> Ljudje v najbli\u017ejem mestu Pripjat so bili evakuirani \u0161ele dva dni po nesre\u010di. V tem \u010dasu so bili \u0161tevilni \u017ee izpostavljeni visokim stopnjam sevanja.<\/p>\n\n

\"Life
\u017divljenje v varni coni, ki zajema 3 km okoli \u010cernobila.
\u00a9 Jan Grarup \/ Noor \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

4.<\/strong> Radioaktivni de\u017e je padal vse do Irske. Ukrajina, Belorusija in Rusija so bile najbolj prizadete dr\u017eave. 63 odstotkov radioaktivnih padavin iz \u010cernobila je zadelo njih.<\/p>\n\n

\"Decontamination
Center za dekontaminacijo v Pripjatu..
\u00a9 Clive Shirley \/ Signum \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

5.<\/strong> Ker so mesto Pripjat zaradi zelo visokih stopenj sevanja ljudje zapustili, so volkovi, divji konji, bobri, divji pra\u0161i\u010di in druge \u017eivali naselile mesto.<\/p>\n\n

\"Wild
Divji konji v Pripjatu.
\u00a9 Vaclav Vasku \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

6.<\/strong> \u017divali, ki \u017eivijo v varni coni, ki obkro\u017ea jedrsko elektrarno v \u010cernobilu (3 km) imajo vi\u0161jo smrtnost, pove\u010dane genske mutacije in zmanj\u0161ano rodnost.<\/p>\n\n

\"Stray
Potepu\u0161ki pes v Pripjatu.
\u00a9 Vaclav Vasku \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

7.<\/strong> Mislili bi si, da so bili preostali reaktorji v \u010cernobilu prav tako takoj izklju\u010deni. Ampak namesto tega je bilo delovanje preostalih treh reaktorjev v jedrski elektrarni ponovno zagnano in vodeno \u0161e nadaljnjih 13 let, vse dokler jih niso trajno izklju\u010dili leta 2000.<\/p>\n\n

\"Reactor
Reaktor 1 in 2 v jedrski elektrarni v \u010cernobilu. Slika je bila posneta leta 1997.
\u00a9 Greenpeace \/ Stefan F\u00fcglister<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

8.<\/strong> \u0160e vedno so prisotne radioaktivne snovi, inkapsulirane v razpadajo\u010d cementni sarkofag, ki so ga zgradili \u010dez reaktor po nesre\u010di. Trenutno gradijo novo trdo lupino \u010dez obstoje\u010d sarkofag. Ampak zdr\u017eala naj bi zgolj 100 let.<\/p>\n\n

\"Chernobyl
Nov gromozanski sarkofag, ki bo zaprl uni\u010den reaktor.
\u00a9 Denis Sinyakov \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

9.<\/strong> Gozd v bli\u017eini katastrofe je dobil ime \u201crde\u010d gozd,\u201d po tem, ko je visoka stopnja sevanja ubila drevesa in pustila za sabo le velika obmo\u010dja bledo rde\u010dega mrtvega bora.<\/p>\n\n

\"Measuring
Merjenja radioaktivnosti v “rde\u010dem gozdu” v Pripjatu.
\u00a9 Vaclav Vasku \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

10.<\/strong> Jedrska industrija in vlade Ukrajine, Rusije in Belorusije \u017eelijo zapraviti milijarde za nove jedrske projekte, medtem ko zanemarjajo svojo odgovornost, da bi podpirali tiste, ki so pre\u017eiveli nesre\u010do v \u010cernobilu. Zmanj\u0161ujejo posledice nesre\u010de in zmanj\u0161ujejo stiske, s katerimi morajo ljudje v okolici \u010cernobila \u017eiveti.<\/p>\n\n

\"Child
\u017divljenje v vasici Drosdyn 200 km zahodno od \u010cernobila. Zaradi kisle zemlje je vse kar raste tu onesna\u017eeno z radioaktivnimi delci.
\u00a9 Jan Grarup \/ Noor \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

11.<\/strong> Sedaj lahko rezervirate tudi izlet v \u010cernobil! Turisti\u010dne agencije organizirajo dnevne izlete v zapu\u0161\u010deno mesto Pripjat, ki se nahaja prav ob uni\u010deni jedrski elektrarni.<\/p>\n\n

\"Chernobyl
30 let po jedrski katastrofalni nesre\u010di \u010cernobil je Greenpeace ponovno obiskal reaktor 4 in nov, t.i. “New Safe Confinement” (Nova varna za\u0161\u010ditna zgradba).
\u00a9 Denis Sinyakov \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

12.<\/strong> Pripjat je mo\u010dno oku\u017eeno mesto in bo ostalo zapu\u0161\u010deno, saj je na tem obmo\u010dju mo\u010d najti ostanke nevarnega plutonija, snovi, ki ima razpolovni \u010das 24.000 let!<\/p>\n\n

\"Abandoned
Zapu\u0161\u010deno mesto Pripjat v Ukrajini. 
\u00a9 Denis Sinyakov \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

13.<\/strong> Sevanje je bilo tako mo\u010dno, da se je barva o\u010di gasilca Vladimirja Pravika spremenila iz rjave v modro.<\/p>\n\n

\"Abandoned
Zapu\u0161\u010dena bolni\u0161nica v Pripjatu. 
\u00a9 Vaclav Vasku \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

14.<\/strong> \u0160vedska je bila prva dr\u017eava, ki je obvestila svet o nesre\u010di, po tem, ko je vlada Sovjetske zveze prvotno na skrivaj prikrila nesre\u010do.<\/p>\n\n

\"Deserted
Zapu\u0161\u010deno mesto Pripjat. Jedrska elektrarna v ozadju.
\u00a9 Clive Shirley \/ Signum \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

15.<\/strong> Na prizadetih obmo\u010djih nesre\u010da v \u010cernobilu vpliva na vse aspekte \u010dlove\u0161kih \u017eivljenj. Sevanje iz jedrske elektrarne \u010cernobil lahko najdemo v hrani, ki jo jedo, v mleku in vodi, ki ju pijejo, v \u0161olah, parkih in otro\u0161kih igri\u0161\u010dih ter v gozdovih, iz katerih pridobivajo les, ki ga porabijo za kurjavo, da jim je toplo.<\/p>\n\n

\"Resident
Prebivalci, ki prodajajo izdelke na lokalni ruski tr\u017enici.
\u00a9 Denis Sinyakov \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

En sam dogodek za vedno spremenil na\u0161e dojemanje jedrske energije. \u010cernobil je eden najbolj prepoznavnih sinonimov za katastrofo na svetu. Njegova zapu\u0161\u010dina je, da slu\u017ei kot univerzalni opomin na grozne posledice jedrske energije, ko gre kaj narobe.

[1]
https:\/\/iris.who.int\/bitstream\/10665\/41801\/1\/9241561815_eng.pdf <\/a>(str. 3)
https:\/\/www.vice.com\/en\/article\/30-years-after-the-chernobyl-disaster-locals-are-still-eating-radioactive-food\/<\/a>
https:\/\/www.history.com\/news\/8-things-you-may-not-know-about-chernobyl<\/a> (ocena vsaj 100x)
https:\/\/inis.iaea.org\/collection\/NCLCollectionStore\/_Public\/28\/058\/28058918.pdf<\/a> (400x krat ve\u010d kot samo Hiro\u0161ima)<\/p>\n\n

\n\t\t\t\n\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n \t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\tDoniraj\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Greenpeace ne sprejema finan\u010dnih sredstev in\u0161titucij EU, vlad, korporacij ali politi\u010dnih strank – na\u0161e delo je mogo\u010de le zaradi donacij posameznikov.<\/p>\n\t\t\t\t \n Pridru\u017ei se\n <\/a>\n \t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/section>\n\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

26. aprila 1986 zgodaj zjutraj je eksplodiral reaktor 4 v jedrski elektrarni \u010cernobil, v Ukrajini. To je povzro\u010dilo nekaj, kar so Zdru\u017eeni narodi poimenovali \u201cnajve\u010dja okoljska katastrofa v zgodovini \u010dlove\u0161tva\u201d.<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":3496,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[45],"tags":[35],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-3493","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podnebje","tag-jedrska-energija","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3493","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3493"}],"version-history":[{"count":15,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3493\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":51768,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3493\/revisions\/51768"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3496"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3493"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3493"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3493"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=3493"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}