{"id":3544,"date":"2020-12-11T06:54:00","date_gmt":"2020-12-11T06:54:00","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=3544"},"modified":"2023-06-01T16:11:08","modified_gmt":"2023-06-01T16:11:08","slug":"stirje-nacini-na-katere-lahko-ustvarimo-boljsa-mesta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/3544\/stirje-nacini-na-katere-lahko-ustvarimo-boljsa-mesta\/","title":{"rendered":"\u0160tirje na\u010dini na katere lahko ustvarimo bolj\u0161a mesta"},"content":{"rendered":"\n

Vzemite si trenutek in prisluhnite. Kaj lahko trenutno sli\u0161ite? Sirene? Javna obvestila? Petje ptic?<\/p>\n\n

\"Paris
Slika 1: Karantena zaradi korona virusa je povzro\u010dila, da so trgi, ceste in ulice v Parizu skoraj zapu\u0161\u010deni.
\u00a9 J\u00e9r\u00e9mie Jung \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Zadnje tri mesece sem skozi okno gledala kako \u010das te\u010de naprej. V \u0161tevilnih dr\u017eavah, v \u0161tevilnih mestih smo ob\u010dutili strah in bole\u010dino izgube, poklonili smo se delu zdravstvenih delavcev in delavcev na terenu, skupaj s sosedi smo se zdru\u017eili v solidarnosti.<\/p>\n\n

Morali smo se dr\u017eati narazen, to pa nas je le dodatno povezalo.<\/p>\n\n

Prav tako smo videli, da so se razlike \u0161e pove\u010dale. Leta in leta krivic ter neenakosti so se zdru\u017eila, varovalne mre\u017ee so se namre\u010d razprle do svojih meja in kapitalisti so na\u0161li tudi v tej katastrofi prilo\u017enost za plenitev<\/a>, kar je povzro\u010dilo, da so iznajdljivi posamezniki, dru\u017eine in skupnosti izpostavljeni \u0161e ve\u010djim tveganjem in vsak dan do\u017eivljajo \u0161e ve\u010djo borbo za pre\u017eivetje.<\/p>\n\n

Ni\u010d ni tako kot je bilo.<\/p>\n\n

COVID-19 pandemija je izpraznila dele na\u0161ih mest in pretresla sistem globalnega gospodarstva. Prazni prostori v nekdaj \u017eivahnih mestih so postali simbol pandemi\u010dne krize. Od nas je odvisno kako bomo zapolnili ta prostor.<\/p>\n\n

\"GreenDay
Slika 2: Piknik brez uporabe plastike, ki je v mestu Tajpej izveden s pomo\u010djo 100 % obnovljive energije, 2018.
\u00a9 Greenpeace \/ Chong Kok Yew<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

55 % nas \u017eivi na urbanih okoljih in ta \u0161tevilka se bo le \u0161e pove\u010dala. Sedaj je na\u0161a prilo\u017enost, da nazaj zgradimo bolj\u0161a mesta, ki so odporna na katastrofe in so osnovana na dobrobiti vseh njihovih prebivalcev, kjer nobenega ne pustimo zadaj in lahko \u017eivimo zdravo, sre\u010dno in povezano. Mesta, kjer lahko uporabljamo manj dragocenih naravnih virov in \u017eivimo bolje.<\/p>\n\n

Zgraditi moramo mesta, ki so zdrava za ljudi in planet. Pandemija in ekonomska kriza sta tr\u010dila ob podnebno krizo, ki trenutno poteka. Z vsemi krizami se moramo spopasti isto\u010dasno. To lahko storimo na naslednje na\u010dine.<\/p>\n\n

\u0160tirje na\u010dini na katere lahko ustvarimo bolj\u0161a mesta<\/strong> <\/h3>\n\n

1. <\/strong>Okolju prijaznej\u0161a mobilnost<\/h4>\n\n
\"Cycling
Slika 3: Kolesarjenje v osrednjem Londonu.
\u00a9 Jiri Rezac \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Avtomobili zasedajo povpre\u010dno 50 % mesta,<\/a> \u010de \u0161tejemo ceste in parkiri\u0161\u010da. Povpre\u010den prebivalec mesta lahko vsako leto v prometnih zastojih pre\u017eivi 100 ur.<\/a> Prometni sektor je sektor, ki vedno ve\u010d doprina\u0161a<\/a> k podnebni krizi. Nekaj ni v redu. <\/p>\n\n

Mesta bi morala biti ustvarjena za ljudi, ne za plo\u010devino.<\/p>\n\n

Sedaj imamo prilo\u017enost, da ponovno oblikujemo mobilnost v mestih; da raz\u0161irimo kolesarske steze, da hoja postane varnej\u0161a, da zgradimo bolj\u0161e \u017eelezni\u0161ke in avtobusne sisteme, da morda celo popolnoma prepovemo uporabo avtomobilov v mestih. Potrebujemo varne, cenovno dostopne in trajnostne na\u010dine potovanja v mestih in to ne vklju\u010duje avtomobilov.<\/p>\n\n

\u017dupani morajo drzno ukrepati<\/a>. Z zaprtjem nagnetenih cest bi lahko nastale zelene soseske in prebivalci bi lahko ponovno zavzeli svoj prostor.<\/p>\n\n

2. Okolju prijaznej\u0161a hrana<\/strong><\/h4>\n\n
\"Family
Slika 4: Dru\u017eina za doma\u010do mizo z \u017eivili rastlinskega izvora.
\u00a9 Mitja Kobal \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Ko se je v \u0161tevilnih mestih za\u010dela karantena, je ljudi skrbelo, da ne bo dovolj hrane za vse. Na\u0161a mesta so postala zelo krhka, \u0161e posebej v \u010dasu krize, saj se je pove\u010dala negotovost glede prehrane in neenakosti.<\/p>\n\n

Na\u010dini na katere pridelujemo na\u0161o hrano prispevajo k 24 % globalnih emisij toplogrednih plinov.<\/a> \u017divinoreja prispeva 14 % in odpadna hrana 8 %. Obstaja le en zmagovalec tega pokvarjenega sistema: kompleks industrijske \u017eivinoreje.<\/p>\n\n

Predstavljajte si, da \u017eivite v mestu, kjer je vsa hrana pridelana lokalno, na mestnih kmetijah ali znotraj regije, je sezonska in ekolo\u0161ka. Nara\u0161\u010dajo\u010de gibanje kmetov, prebivalcev, \u017eupanov in skupnosti gradijo prihodnost hrane, \u017eelijo ustvariti bolj odporna mestna obmo\u010dja. Na mestnih kmetijah in povr\u0161inah, vrtovih na strehah in balkonih gojijo zdravo hrano; organizirajo tr\u017enice, \u017eivilske zadruge in prostore za ljudi, kjer lahko izmenjujejo in dostopajo do zdrave hrane; odlo\u010dajo se, da v javnih menzah in restavracijah postre\u017eejo ve\u010d \u017eivil rastlinskega izvora; pridelujejo, kupujejo in kuhajo sezonske ter lokalne sestavine, s \u010dimer obidejo nezanesljive in onesna\u017eujo\u010de uvoze.<\/p>\n\n

3. <\/strong>Bolj zeleno gospodarstvo<\/h4>\n\n
\"\"
Slika 5: Delavnica popravil pametnih telefonov pri Greenpeaceu v Mehiki. \u00a9 Ricardo Padilla Roman \/ Greenpeace<\/figcaption><\/figure>\n\n

\u017divimo na planetu z omejenimi viri. A kljub temu se na\u0161e gospodarstvo izvaja na ravni, za katero bi potrebovali 3 planete Zemlja, da bi zadostili trenutni stopnji porabe. Na\u0161a zasvojenost z uporabo vedno ve\u010d stvari je temeljni razlog za 60 % vseh emisij toplogrednih plinov.<\/a> Preobrniti moramo netrajnostne prakse, \u010de \u017eelimo imeti mo\u017enost, da ostanemo pri segrevanju globalnega podnebja pod 1,5 \u00baC.<\/p>\n\n

Medtem ko smo bili v karanteni, smo ugotovili, da ne potrebujemo tako zelo veliko stvari za (dobro) \u017eivljenje.<\/p>\n\n

Ponastaviti moramo vse na\u0161e potro\u0161ni\u0161ke navade in za\u010deti kupovati manj ter bolje. Mesta morajo delati za nas, da zmanj\u0161amo koli\u010dino skupne porabe; spodbujati moramo ponovno uporabo in deljenje, popravilo in zamenjavo, omogo\u010diti dostop do delavnic in izmenjevalnic v vsakem mestu. Recikliranje je zadnji korak v dolgem \u017eivljenju posameznega izdelka. To bi upo\u010dasnilo pritisk na surovine in zmanj\u0161alo koli\u010dino odpadkov.<\/p>\n\n

4. Zelene povr\u0161ine<\/strong><\/h4>\n\n
\"'Cities
Slika 6. Mestni vrtnar Jose in njegova 87 let stara mati obdelujeta svoj mestni vrt v mestu S\u00e3o Paulo.
\u00a9 Peter Caton \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Zahteva po zelenih mestnih povr\u0161inah nara\u0161\u010da, saj vedno ve\u010d opravljenih \u0161tudij povezuje parke in zelene povr\u0161ine z dobrobitjo prebivalcev. Organizacija WHO predlaga,<\/a> da nih\u010de ne bi smel \u017eiveti ve\u010d kot 300 metrov stran od zelene povr\u0161ine. Ampak v \u0161tevilnih mestih so parki in ostale zelene povr\u0161ine \u0161e vedno obravnavani kot presti\u017e, ki je na voljo le pe\u0161\u010dici privilegiranih.<\/p>\n\n

Ko imamo v mestih zelene povr\u0161ine nas le-te spodbujajo, da smo bolj fizi\u010dno aktivni, da se ve\u010d spro\u0161\u010damo, igramo in u\u017eivamo v dru\u017eenju z drugimi.<\/p>\n\n

Preoblikovanje praznih povr\u0161in v skupinske vrtove in zelene povr\u0161ine je pot k do\u017eivljanju spremembe, ki jo \u017eelimo ustvariti in s katero \u017eelimo ustvariti vidno spremembo, ki jo \u017eelimo za na\u0161a mesta. Mestno kmetijstvo lahko vklju\u010duje ve\u010d nas in vsi lahko pridelujemo svojo hrano ter obnovimo na\u0161a mesta. Zelena povr\u0161ina je na\u0161 na\u010din pobega od mestnih pritiskov.<\/p>\n\n

\n\n

Pozelenjevanje na\u0161ih praznih prostorov, prioritiziranje na\u0161ih odnosov pred potro\u0161ni\u0161ko kulturo ustvarjanja odpadkov, premikanje po mestu brez \u0161e ve\u010d onesna\u017eevanja \u2013 tako bi lahko izgledala prihodnost na\u0161ih mest.<\/p>\n\n

Varnej\u0161e, bolj\u0161e in \u010distej\u0161e mesto mora biti zgrajeno korak za korakom, s pomo\u010djo usklajenih gospodarskih odlo\u010ditev, namernega politi\u010dnega ukrepanja in s prebivalci, ki nam ka\u017eejo pot.<\/p>\n\n

Oblikovanje mesta prihodnosti se za\u010dne danes in z vsemi nami.<\/p>\n\n

Kako si \u017eelite, da izgleda mesto prihodnosti?<\/p>\n\n

<\/p>\n\n

Celia Ojeda Mart\u00ednez<\/strong> je vodja programa pri Greenpeaceu v \u0160paniji in vodi projekt Mesta.<\/em><\/p>\n

Block content is empty. Check the block’s settings or remove it.<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kako si \u017eelite, da izgleda mesto prihodnosti?<\/p>\n","protected":false},"author":25,"featured_media":3547,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[45,1],"tags":[30,53,56],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-3544","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podnebje","category-uncategorized","tag-prehrana","tag-koronavirus","tag-trajnostnamobilnost","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3544","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/25"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3544"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3544\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49347,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3544\/revisions\/49347"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3547"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3544"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3544"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3544"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=3544"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}