{"id":3596,"date":"2021-01-12T10:24:28","date_gmt":"2021-01-12T10:24:28","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=3596"},"modified":"2023-06-01T16:11:01","modified_gmt":"2023-06-01T16:11:01","slug":"pogroma-nad-okoljem-se-ni-konec-vlada-bi-ukinila-se-zadnje-kljucne-varovalke-pred-skodljivimi-projekti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/sporocilo-za-javnost\/3596\/pogroma-nad-okoljem-se-ni-konec-vlada-bi-ukinila-se-zadnje-kljucne-varovalke-pred-skodljivimi-projekti\/","title":{"rendered":"Pogroma nad okoljem \u0161e ni konec: Vlada bi ukinila \u0161e zadnje klju\u010dne varovalke pred \u0161kodljivimi projekti"},"content":{"rendered":"\n

Ljubljana, 12. 1. 2021 \u2013 Vsaka normalna demokrati\u010dna dr\u017eava ima v zakonih zapisane varovalke. Brez teh lahko pride do nepovratne \u0161kode za okolje ter zdravje prebivalcev Slovenije. Zato<\/em><\/strong> nevladne  organizacije ostro nasprotujemo izklju\u010devanju iz klju\u010dnih okoljskih postopkov ter odpravljanju \u0161e zadnjih klju\u010dnih okoljevarstvenih varovalk. Kakovostno okolje, narava in zdravje so na\u0161e skupno dobro in ne morejo postati predmet kratkoro\u010dnih zasebnih interesov!<\/em><\/strong><\/p>\n\n

Iz predloga novega Zakona o urejanju prostora<\/strong> je \u010dez no\u010d izginil \u010dlen, ki omogo\u010da sodno varstvo in je tako posameznikom, ki so jim bile kratene pravice, kot tudi varuhom okolja in narave dopu\u0161\u010dal za\u010detek upravnega spora zoper prostorske izvedbene akte. S tak\u0161nimi pravili bodo v va\u0161i okolici lahko pri\u010deli z gradnjo \u0161kodljivih industrijskih objektov ali predelovalnic odpadkov, vendar se zoper take odlo\u010ditve enostavno ne boste mogli ve\u010d prito\u017eiti.<\/p>\n\n

Poleg tega spomladi nerazumno zaostrene pogoje za sodelovanje naravovarstvenih organizacij Vlada RS s predlogom novega Zakona o varstvu okolja (ZVO) prena\u0161a tudi na okoljevarstvene nevladne organizacije. V novem predlogu ZVO pa gre Vlada \u0161e dlje. Nevladne organizacije preprosto izlo\u010da iz klju\u010dnih okoljskih postopkov.<\/strong> Po novem nevladne organizacije ne bodo ve\u010d mogle sodelovati v presojah, ampak se bodo lahko le prito\u017eile na sprejeto odlo\u010ditev.<\/p>\n\n

Okolje nima glasu, da bi se branilo samo, zato je pomembno, da ga lahko v uradnih postopkih v na\u0161em skupnem interesu zastopamo okoljevarstvene organizacije, ki nam je dr\u017eava priznala, da delujemo v javnem interesu. <\/strong>K spo\u0161tovanju tega nas zavezuje leta 1998 sprejeta Aarhu\u0161ka konvencija, temeljni mednarodni dokument, ki ureja osnovna demokrati\u010dna na\u010dela in pravice civilne dru\u017ebe na podro\u010dju varstva okolja ter na ta na\u010din predstavlja simbolni instrument demokracije na podro\u010dju okolja. Izgleda, da se trenutna oblast ne zaveda obveznosti in dol\u017enosti, ki smo jih z ratifikacijo te konvencije prevzeli, ali pa ji za to enostavno ni mar. Iz zakonov so izbrisali pomembne naravovarstvene in okoljevarstvene varovalke ter Slovenijo tako pahnili v novo sramoto pred EU.<\/p>\n\n

\"Narave<\/figure>\n\n

***** Izjave*****<\/p>\n\n

Umanotera (Andrej Gnezda)<\/strong>: \u201cNevladne organizacije, ki delujemo v javnem interesu na podro\u010dju varstva okolja in narave, smo \u017ee dlje \u010dasa trn v peti vsem, ki \u017eelijo izvesti projekte ne glede na njihove \u0161kodljive posledice. Ministrstvo za okolje in prostor z zadnjimi predlaganimi spremembami na \u0161iroko odpira vrata projektom, ki bi lahko povzro\u010dili dolgotrajno \u0161kodo na\u0161emu okolju, naravi in na\u0161emu zdravju. Kakovostno okolje, narava in zdravje so na\u0161e skupno dobro in ne morejo postati predmet kratkoro\u010dnih zasebnih interesov!\u201d<\/p>\n\n

Mladi za podnebno pravi\u010dnost (Tamara Tomani\u0107)<\/strong>: “To ne pelje nikamor. Bi radi \u0161e bolj uni\u010dili naravo? Bi radi \u0161e bolj pregreli planet? Vlada s predlaganimi spremembami napada \u0161e zadnje varuhinje in varuhe narave – prebivalke in prebivalce vasi in mest, civilne iniciative in nevladne organizacije. Omejuje sodelovanje vseh nas v klju\u010dnih projektih za na\u0161 obstoj. Narava je voda, ki jo pijemo, je hrana, ki jo jemo, je zrak, ki ga dihamo. Brez narave ne obstajamo! Vztrajali in upirali se bomo vse dokler ministrstvo ne umakne \u0161kodljivih predlogov. \u0160ele na pogori\u0161\u010du teh politik se lahko pri\u010dnemo pogovarjati o predlogih za demokrati\u010dnej\u0161o, solidarnej\u0161o in sonaravnej\u0161o dru\u017ebo.”<\/p>\n\n

IPoP \u2013 In\u0161titut za politike prostora (Marko Peterlin)<\/strong>: \u00bbMo\u017enost sodelovanja NVO v postopkih omogo\u010da soo\u010danje razli\u010dnih mnenj in razre\u0161evanje spornih vpra\u0161anj takrat, ko je to smiselno in mo\u017eno. \u010ce se lahko z na\u010drtovanimi projekti seznanimo \u0161ele na koncu, ko je \u017ee vse odlo\u010deno, se bo vsak pomislek sprevrgel v spor, ki se lahko vle\u010de leta in leta. Izlo\u010danje NVO tako v praksi postopkov ne kraj\u0161a, ampak jih podalj\u0161uje. To so spoznanja iz dolgih desetletij prakse, ki so prav zato vgrajena v mednarodne konvencije in Evropski pravni red, zavedajo pa se jih tudi izku\u0161eni in odgovorni investitorji.\u00ab<\/p>\n\n

Focus, dru\u0161tvo za sonaraven razvoj (Barbara Kvac)<\/strong>: \u201cOmejevanje pravic NVO v klju\u010dnih okoljskih postopkih je v nasprotju s priporo\u010dili o izvajanju Aarhu\u0161ke konvencije, poleg tega pa v Focusu menimo, da izklju\u010devanje nevladnikov ne pomeni skraj\u0161evanja obdobja odlo\u010danja v okoljskih zadevah. Kve\u010djemu nasprotno – ker v samih postopkih NVO s statusom delovanja v javnem interesu ne bomo mogle ve\u010d sodelovati, je verjetnost, da se bodo zadeve raz\u010di\u0161\u010devale na sodi\u0161\u010dih, \u0161e ve\u010dja. Sodni mlini pa so po\u010dasni. \u201d<\/p>\n\n

Greenpeace Slovenija (Katja Hu\u0161)<\/strong>: \u201c\u017de od aprila lani zaskrbljeno spremljamo poteze Ministrstva za okolje. Na mizi imamo \u0161e en predlog za zni\u017eevanje okoljskih standardov v Sloveniji in za uti\u0161anje okoljskih organizacij. Bolj kot imajo kriti\u010dni glasovi zvezane roke pri postopkih odlo\u010danja – torej prav tam, kjer se lomijo kopja – ve\u010dja je mo\u017enost, da interes malo\u0161tevilnih ali \u017eelja po zaslu\u017eku prevlada nad dobrobitjo okolja in zdravjem ljudi.\u201d<\/p>\n\n

Dru\u0161tvo za opazovanje in prou\u010devanje ptic Slovenije (DOPPS) (Ur\u0161a Koce)<\/strong>: \u201c\u010clovek je tesno vpet v naravo in ni lo\u010den od nje, zato ohranjanje narave ni nekak\u0161en dekorativni dodatek varstvu okolja, ampak pametno varstvo okolja temelji na ohranjanju narave. \u010ce varstvo okolja prihaja v resen konflikt z ohranjanjem ekosistemov in biodiverzitete, je to znak, da se re\u0161itve za okolje ne i\u0161\u010dejo v pravi smeri. V sedanji okoljski krizi moramo v najve\u010dji mo\u017eni meri iskati re\u0161itve, ki temeljijo na naravi. Naravo in na\u0161 stvarni polo\u017eaj v njej moramo kot dru\u017eba v polnosti ozavestiti. Zato narava kot bistveni temeljni del okolja v krovnem okoljskem zakonu ne sme biti potisnjena v brezimnost in jo mora zakon tudi jasno opredeliti, kar pa je iz ZVO-2 na \u017ealost izpadlo.\u201d<\/p>\n\n

Eko krog (Uro\u0161 Macerl)<\/strong>: “\u010ce bi pred leti veljala tako skrajno omejena mo\u017enost sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih, kot to predlaga ZVO-2, potem bi cementarna v Trbovljah \u0161e danes nezakonito sose\u017eigala odpadke na podlagi nezakonito izdanega okoljskega dovoljenja. Poglejte, kateri industrijski obrati so v va\u0161i bli\u017eini in si predstavljajte njihovo obratovanje brez vsakr\u0161ne mo\u017enosti nadzora civilne dru\u017ebe in javnosti. Vlada nam o\u010dita, da se v postopke vklju\u010dujemo prepozno, s tem predlogom pa nas potiska  v natanko tako pozicijo, ki nam jo sicer sama o\u010dita.” <\/p>\n\n

Ekologi brez meja (Jaka Kranjc)<\/strong>: \u201cMOP trebi \u0161tevilo NVO s statusom, saj celo za nazaj definira, da je okoljevarstvenik le tisti, ki pla\u010da \u010dlanarino in se udele\u017ei skup\u0161\u010dine. Ni va\u017eno, da na\u0161i \u010dlani opravijo na stotino prostovoljskih ur, na lastne stro\u0161ke odstranjujejo odpadke, u\u010dijo in ozave\u0161\u010dajo. Ne, enostavno brez skup\u0161\u010dine ne obstajajo. Isto velja za nas \u2014 vsebina naenkrat ni ve\u010d pomembna.\u201d<\/p>\n\n

CIPRA Slovenija (Katarina \u017dakelj)<\/strong>: \u00bbSvetovni izzivi, kakr\u0161en je poleg epidemije tudi podnebna kriza, kli\u010dejo po premi\u0161ljenih, usklajenih in konstruktivnih re\u0161itvah.  Do odlo\u010ditev o pomembnih razvojnih usmeritvah, ki zadevajo naravo in okolje \u2013 s tem pa zdravje, dobrobit prihodnost nas vseh \u2013 bi morali tudi pri nas priti z dialogom z organizacijami, ki so zakoniti zastopniki interesov dolo\u010denega polja \u2013 ki imajo status dru\u0161tva v javnem interesu. Izklju\u010devanje nevladnih organizacij iz postopkov pa nikakor ne ka\u017ee na pripravljenost iskanja re\u0161itev s \u0161ir\u0161im pozitivnim u\u010dinkom in trajnostnim razvojnim potencialom.\u00ab<\/p>\n\n

****<\/p>\n\n

Ve\u010d informacij na povezavi tukaj<\/a>.<\/p>\n\n

Kontakt: Andrej Gnezda, Umanotera, andrej@umanotera.org, 040 360 890<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ljubljana, 12. 1. 2021 \u2013 Vsaka normalna demokrati\u010dna dr\u017eava ima v zakonih zapisane varovalke. Brez teh lahko pride do nepovratne \u0161kode za okolje ter zdravje prebivalcev Slovenije. Zato nevladne  organizacije…<\/p>\n","protected":false},"author":25,"featured_media":3597,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43],"tags":[23,25],"p4-page-type":[46],"class_list":["post-3596","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","tag-podnebje","tag-gozdovi","p4-page-type-sporocilo-za-javnost"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3596","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/25"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3596"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3596\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3603,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3596\/revisions\/3603"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3597"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3596"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3596"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3596"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=3596"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}