Slovenija bo do konca leta sprejela Nacionalno strategijo za izhod iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z na\u010deli pravi\u010dnega prehoda, ki bo dolo\u010dila letnico zapiranja premogovne proizvodnje v TE\u0160. Trenutni osnutek Strategije, ki ga analizira tudi okoljsko poro\u010dilo, ponuja tri scenarije oz. \u010dasovnice kon\u010danja se\u017eiga premoga v TE\u0160: 2033, 2038 in 2042. Okoljsko poro\u010dilo vse tri scenarije ocenjuje kot sprejemljive, \u010deprav se le scenarij 2033 sklada z evropskim ciljem zni\u017eevanja emisij TGP za 55 % do leta 2030, ki ga je Svet EU sprejel<\/a> na zasedanju decembra 2020[1]<\/a>. Iz ciljev Pari\u0161kega podnebnega sporazuma, ki ga je ratificirala tudi Republika Slovenije, pa izhaja, da bi morale dr\u017eave OECD, vklju\u010dno s Slovenijo, v skladu z zavezami Pari\u0161kega podnebnega sporazuma premogovno proizvodnjo opustiti do leta 2030<\/a>.<\/p>\n\n Uradne komentarje na osnutek okoljskega poro\u010dila, ki so jih organizacije Focus, Greenpeace in Umanotera predlo\u017eile Ministrstvu za okolje in prostor, si lahko preberete tukaj<\/a>.<\/p>\n\n Dr. Tomislav Tkalec<\/strong>, Focus, dru\u0161tvo za sonaraven razvoj:<\/p>\n\n Klju\u010dno je, da pravi\u010dno energetsko tranzicijo za\u010dnemo \u010dim hitreje, da bomo sploh imeli mo\u017enost izpasti kot njeni zmagovalci. Potrebno je izpostaviti, da TE\u0160 do leta 2042, zaradi ostrej\u0161ih finan\u010dnih pogojev delovanja, ki bodo sledila sprejetim ambicioznej\u0161im podnebnim politikam EU, zagotovo ne bo obratoval, saj to ekonomsko ne bo smiselno. \u010cakati s prestrukturiranjem in ga prelagati na \u010dim kasnej\u0161a leta pomeni, da v izglednem primeru pred\u010dasnega zaprtja, regija in dr\u017eava, predvsem pa zaposleni in prebivalci regije na to ne bodo ustrezno pripravljeni, obenem bomo zamudili mo\u017enost kori\u0161\u010denja EU sredstev za prestrukturiranje.<\/em><\/p>\n\n Katja Hu\u0161<\/strong>, Greenpeace Slovenija:<\/p>\n\n Iz okoljskega vidika so stvari precej jasne: prej kot nehamo se\u017eigati premog, hitreje bomo ni\u017eali emisije, manj CO2 in drugih onesna\u017eeval bomo spustili v zrak. Pandemija COVID-19 nam je pokazala, kako pomembno je upo\u0161tevati znanost. \u010ce vzamemo resno opozorila znanosti glede podnebne krize, \u010dez 10 let ne bomo ve\u010d kurili premoga na evropskih tleh.<\/em><\/p>\n\n Andrej Gnezda<\/strong>, Umanotera:<\/p>\n\n Premog je preteklost in politiki, ki tega ne \u017eelijo sprejeti, peljejo \u0161ale\u0161ko regijo v socialno brezno. Takoj moramo sprejeti novo realnost in vse napore vlo\u017eiti v pravi\u010den prehod regije, sicer se lahko ponovi zgodba Zasavja. <\/em><\/em><\/strong><\/p>\n\n Trenutno le \u0161e 7 dr\u017eav EU<\/a> ni napovedalo izstopa iz premoga. Od tistih, ki tak\u0161en na\u010drt imajo, le Nem\u010dija na\u010drtuje izhod iz premoga po letu 2030. Portugalska, od katere bo Slovenija sredi leta prevzela predsedovanje Svetu EU, je v za\u010detku leta zaprla<\/a> 1296 MW premogovno elektrarno Sines, kurjenje premoga pa bodo v dr\u017eavi popolnoma zaustavili \u0161e pred koncem leta. <\/strong><\/p>\n\n Preteklo leto je bilo prelomno<\/a> za EU, saj smo prvi\u010d v zgodovini proizvedli ve\u010d elektri\u010dne energije iz obnovljivih virov kot iz fosilnih virov. Premogovna proizvodnja je v letu 2020 padla za 20 %, od leta 2015 pa se je kar prepolovila. Medtem pa je leta 2020 proizvodnja iz vetrne energije zrasla za 9 %, iz son\u010dne pa za 15 %. Slovenija proizvede le 2 % elektri\u010dne energije iz sonca in vetra, kar jo uvr\u0161\u010da<\/a> na rep evropskih dr\u017eav.\u00a0<\/p>\n\n Kontakti<\/strong><\/p>\n\n dr. Tomislav Tkalec, Focus, dru\u0161tvo za sonaraven razvoj, tomi@focus.si<\/a>, 059 071 325<\/p>\n\n Katja Hu\u0161, Greenpeace Slovenija, katja.hus@greenpeace.org<\/a>, 040 981 621<\/p>\n\n Andrej Gnezda, Umanotera, andrej@umanotera.org<\/a>, 040 360 890<\/p>\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2019\/08\/Tomislav-Obrovac-IX-1024x683.jpg\")
\n\n