{"id":3727,"date":"2021-08-02T08:01:00","date_gmt":"2021-08-02T08:01:00","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=3727"},"modified":"2025-07-02T09:41:34","modified_gmt":"2025-07-02T07:41:34","slug":"arandu-veliko-se-lahko-naucimo-od-modrosti-avtohtonih-ljudstev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/3727\/arandu-veliko-se-lahko-naucimo-od-modrosti-avtohtonih-ljudstev\/","title":{"rendered":"Arandu: veliko se lahko nau\u010dimo od modrosti staroselskih ljudstev"},"content":{"rendered":"\n

Voditelji staroselskih ljudstev nastopajo v video posnetkih v katerih razlagajo koherenco in globino svojih na\u010dinov \u017eivljenja in nas tako prisilijo k razmisleku o nestaroselskih dru\u017ebah ter njihovih nasprotujo\u010dih si na\u010dinov \u017eivljenja.<\/em><\/p>\n\n

Za ljudstvi Kaiow\u00e1 in Guarani ima beseda arandu<\/em> veliko pomenov: \u201cprisluhniti \u010dasu\u201d, \u201cizkusiti\u201d, \u201cpridobiti znanje s pomo\u010djo \u017eivljenjskih izku\u0161enj, ki temeljijo na povezanosti z okoljem\u201d, \u201crazumevanje\u201d in \u201cznanje\u201d. Te \u0161iroke koncepte bi morda lahko povzeli z eno besedo in sicer \u201cmodrost.\u201d To je navdihnilo Greenpeace, da je produciral serijo 12-ih kratkih film\u010dkov o \u0161tevilnih staroselskih realnostih. Serijo smo poimenovali: Arandu<\/em>. Vsak izmed teh enominutnih filmov je refleksija osmih pomembnih vodij ljudstev Krikati, Bar\u00e9, Guajajara, Cano\u00e9, Kassup\u00e1 in Macuxi, ki \u017ee stoletja \u017eivijo in se borijo za obstanek v brazilski Amazoniji.<\/p>\n\n

\n<\/lite-youtube>\n<\/div><\/figure>\n\n

Serija je bila ustvarjena z namenom, da nestaroselske prebivalce pribli\u017ea starodavnim na\u010dinom \u017eivljenja, svetovnim pogledom, duhovnosti in konceptom, ki jih izku\u0161ajo dru\u017ebe, \u017eive\u010de na teh ozemljih \u017ee od \u010dasov pred prihodom kolonistov<\/strong>. Brazilija je ena izmed dr\u017eav z najve\u010djim etni\u010dnim bogastvom na svetu \u2013 305 staroselskih ljudstev, ki govorijo vsaj 274 jezikov. Zabele\u017eenih je 115 skupin ljudi, ki \u017eivijo v prostovoljni izolaciji, ena je v regiji Cerrado in 114 v t.i. Legal Amazon.\u00a0<\/p>\n\n

Vsaka staroselska dru\u017eba ima svojo edinstveno kulturo in filozofijo<\/strong> ter velikanska napaka je, \u010de mislimo, da lahko vse preprosto poenotimo ali jih naslavljamo, kot da obstaja zgolj ena. Obstajajo Yanomami, Munduruku, Karipuna, Xavante, Kayap\u00f3, Tukano, Kalapalo, Baniwa, Huni Kui in \u0161tevilne druge. \u010ce bi vse torej zdru\u017eili v eno skupino, bi na \u0161tevilne na\u010dine delovali izrazito v nasprotju s pluralnostjo, ki karakterizira obstoj vsakega staroselskega ljudstva v Braziliji.\u00a0<\/p>\n\n

\u010ce obstaja ena stvari, ki je skupna vsem, pa je to njihova perspektiva, da je \u017eivljenje nelo\u010dljivo povezano z naravo<\/strong>. To razumevanje je izrazito v \u0161tevilnih izjavah v Arandu<\/em> filmih: zemlja je na\u0161a mati; reke in vsa narava so sveti in imajo svoje za\u010darane<\/em> (duhove, ki \u0161\u010ditijo); ohranjanje gozda je klju\u010dno, saj pomeni zagotavljanje kontinuitete vsega \u017eivljenja na tem planetu. To pomeni, da varovanje teritorija pred uni\u010denjem in opusto\u0161enjem predstavlja spo\u0161tovanje svoje lastne identitete, poleg tega pa gre tudi za \u017eivljenjsko misijo vsakega posameznika.<\/p>\n\n

S tega stali\u0161\u010da sta znanost in znanje staroselskih ljudstev zedinjeni<\/strong>: potrebujemo zdravo prst in vodo, da proizvajamo hrano. Da torej zagotovimo kontinuiteto na\u0161ih vrst potrebujemo zdrave gozdove, ki so temelj za ohranjanje podnebnega ravnovesja in samega planeta. Klju\u010dno je, da za\u0161\u010ditimo naravo. Staroselsko prebivalstvo se tega zaveda in tvegajo svoja \u017eivljenja, da zagotovijo kontinuiteto \u010dlove\u0161ke vrste in ostalih bitij (fizi\u010dnih in duhovnih).\u00a0<\/p>\n\n

Ne glede na to, kako o\u010ditne se zdijo te refleksije, vemo, da so pohlep, egoizem in sebi\u010dnost na\u0161o dru\u017ebo vodila do \u0161tevilnih kriz (okoljskih, socialnih, podnebnih, gospodarskih itd.). In ne glede na to, da \u0161tevilni izmed nas, npr. humanitarni in okoljevarstveni aktivisti, racionalno razumemo to logiko, jo staroselci \u017eivijo dnevno, jo \u010dutijo in poosebljajo. Zato so oni tisti, ki lahko na\u0161i dru\u017ebi poka\u017eejo druge poti<\/strong>. Ko pogledamo njihove sekularne na\u010dine \u017eivljenja in kako so se ohranili skozi ves ta \u010das, je te\u017eko izpodbijati njihove resnice.<\/p>\n\n

Kako nas vidijo<\/strong><\/h2>\n\n

V tem smislu izjave staroselcev v video serijah Arandu<\/em> prav tako izzivajo refleksije in kritike o na\u010dinih \u017eivljenja nestaroselcev, kako akumulirajo dobrine, preve\u010d porabljajo, izbirajo posameznike pred skupnostjo in bolj vrednotijo dobi\u010dek kot \u017eivljenje. Posledi\u010dno vodje poro\u010dajo o tem, kar vidijo na svojih teritorijih: vedno ve\u010d je izsekavanja gozda, reke so bolj onesna\u017eene, drevesa se sekajo in po\u017eigajo; prihaja do invazije in tatvine skupnih virov (voda, biotska raznovrstnost, les, zemlja, itd.); vedno ve\u010d je konfliktov in nasilja.<\/p>\n\n

Trenutna COVID pandemija, s katero se svet soo\u010da v tem trenutku in \u0161e \u0161tevilne druge krize, nas bolj kot kadarkoli prej motivirajo, da prevzamemo \u201carandu\u201d odnos \u2013 da opazujemo, poslu\u0161amo, razmi\u0161ljamo in se u\u010dimo od tradicionalnih razumevanj staroselcev tega kontinenta. Poleg tega, da bomo s tem bolje razumeli na\u0161o lastno zgodovino in s tem posledi\u010dno tudi sebe, bomo obenem oblikovali tudi druga\u010den odnos z ljudmi, \u017eivljenjem, naravo in planetom v celoti. \u0160e vedno je \u010das, da po\u010dastimo na\u0161e prednike in prihodnje generacije<\/strong>.\u00a0<\/p>\n\n

Poslovili se bomo z nekaj nasveti Nare Bar\u00e9, iz ljudstva \u201cljudje vode,\u201d koordinatorko pri organizaciji Coordination of the Indigenous Organizations of the Brazilian Amazon (COIAB), ki je v deseti epizodi Arandu <\/em>povedala: \u201cImeti morate skupnostno \u017eivljenje in mentaliteto, tak\u0161no kot jo imamo mi. Skrbi naj vas za druge, skrbi naj vas za kolektiv. Kakr\u0161na koli malenkost se zgodi tukaj [amazonski de\u017eevni gozd] ima veliko ve\u010dji u\u010dinek na vas, v va\u0161ih domovih, kjer ste. Skrbeti za Amazonski pragozd ne pomeni le izra\u017eanja skrbi za nas. Gre za varovanje vseh<\/strong>!\u201d <\/p>\n\n

<\/p>\n\n

Vseh dvanajst enominutnih film\u010dkov si lahko pogledate na tej povzavi<\/a>. <\/p>\n\n

\n
Oglej si serijo kratkih posnetkov<\/a><\/div>\n<\/div>\n
Block content is empty. Check the block’s settings or remove it.<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Voditelji avtohtonih ljudstev nastopajo v video posnetkih v katerih razlagajo koherenco in globino svojih na\u010dinov \u017eivljenja in nas tako prisilijo k razmisleku o neavtohtonih dru\u017ebah ter njihovih nasprotujo\u010dih si na\u010dinov…<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":4193,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43],"tags":[25],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-3727","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","tag-gozdovi","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3727","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3727"}],"version-history":[{"count":15,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3727\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":52819,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3727\/revisions\/52819"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4193"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3727"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3727"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3727"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=3727"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}