{"id":3777,"date":"2021-03-18T09:27:10","date_gmt":"2021-03-18T09:27:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=3777"},"modified":"2023-06-01T16:10:48","modified_gmt":"2023-06-01T16:10:48","slug":"zadnje-desetletje-premoga","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/sporocilo-za-javnost\/3777\/zadnje-desetletje-premoga\/","title":{"rendered":"Zadnje desetletje premoga"},"content":{"rendered":"\n<p><strong>Ljubljana, 18. 3. 2021 V tem tednu se je za\u010dela <\/strong><strong>javna obravnava<\/strong><strong><a href=\"https:\/\/www.energetika-portal.si\/dokumenti\/strateski-razvojni-dokumenti\/nacionalna-strategija-za-izstop-iz-premoga-in-prestrukturiranje-premogovnih-regij\/javna-razgrnitev-in-javna-obravnava\/?fbclid=IwAR1sDnZWIb_84jWoEQMVWnQczsZuLkYTGZdVRxtnjXc5F8QpEq9T4x0pOaQ\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">&nbsp;Nacionalne strategije RS za izstop iz premoga<\/a> s predlogom, da se v Sloveniji premogovna proizvodnja opusti leta 2033.<\/strong> <strong>V\u010deraj pa je v organizaciji Greenpeace Slovenija potekala mednarodna spletna konferenca \u00bbKonec premoga: Podnebna kriza, evropske politike in ekonomski trendi<\/strong>\u00ab, <strong>na kateri<\/strong> <strong>so gosti iz raziskovalnih institucij in energetskih podjetij spregovorili o nujnosti izstopa iz premoga v naslednjih 10 letih ter energetski tranziciji, ki se dogaja v Evropi in po svetu in sloni na razvoju son\u010dne in vetrne energije.<\/strong><\/p>\n\n<p>Posnetke video konference si lahko ogledate <a href=\"https:\/\/www.youtube.com\/playlist?list=PL-mH08eJT9kFn3aqfWBcFrranjfXg7bmR\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">tukaj<\/a>.<\/p>\n\n<p><strong>Gaurav Ganti<\/strong>, in\u017eenir in analitik pri raziskovalni instituciji <strong>Climate Analytics<\/strong>, je predstavil analizo o tem, kaj pomeni globalni cilj zaustavljanja segrevanja ozra\u010dja na 1.5 \u00b0C za premogovno proizvodnjo in poudaril: \u201c<em>Opu\u0161\u010danje proizvodnje elektri\u010dne energije iz premoga do leta 2030 v dr\u017eavah EU in OECD ter do leta 2040 po vsem svetu je klju\u010dno za doseganje ciljev Pari\u0161kega sporazuma\u201d.<\/em><\/p>\n\n<p><strong>Charles Moore, <\/strong>vodja evropskega programa pri raziskovalni organizaciji <strong>Ember<\/strong>, je spregovoril o energetsko-podnebnih na\u010drtih dr\u017eav EU in poudaril, da bo imela leta 2030 glede na trenutne na\u010drte Slovenija enega najbolj oglji\u010dno umazanih elektroenergetskih sistemov v EU: \u201c<em>To desetletje je klju\u010dno za boj proti podnebnim spremembam, \u010dista elektrika pa je osrednjega pomena za prehod na trajnostno gospodarstvo. \u010ceprav na\u0161a analiza energetskih in podnebnih na\u010drtov ugotavlja, da \u0161tevilne dr\u017eave EU \u017ee imajo ambiciozne na\u010drte za razoglji\u010denje svojih elektroenergetskih sistemov, pa ugotavlja tudi, da Slovenija pri tem zaostaja.\u201d<\/em><\/p>\n\n<p><strong>Magnus Horn\u00f8 Gottlieb<\/strong>, predstavnik danskega energetskega podjetja <strong>\u00d8rsted<\/strong>, ki namerava v celotiti opustiti premog do leta 2023, je predstavil njihovo poslovno tranzicijo: \u201c<em>\u00d8rstedova preobrazba iz enega najbolj fosilno intenzivnih energetskih podjetij v Evropi v eno ve\u010djih dru\u017eb za obnovljive vire energije je rezultat priznavanja megatrendov stro\u0161kovno konkuren\u010dne obnovljive energije in podnebnih sprememb ter ustreznega delovanja. Celotnega postopka nismo na\u010drtovali naprej. Namesto tega smo si zastavili dolgoro\u010dni strate\u0161ki cilj postopnega opu\u0161\u010danja premogovnega, naftnega in plinskega posla, ter investiranja v razvoj vetrne energije na morju, nato pa smo se osredoto\u010dili na to, kaj storiti naslednji ponedeljek. Na koncu se je izkazalo, da je bila prava stave &#8211; in lahko re\u010dem, da je razvoj potekal hitreje, kot je kdorkoli lahko pri\u010dakoval.&#8221;<\/em><\/p>\n\n<p><strong>Sara Goulartt <\/strong>iz podjetja <strong>EDP<\/strong> \u2013 Energias de Portugal \u2013 je prav tako spregovorila o njihovi odlo\u010ditvi za hiter izstop iz premoga, razvoj obnovljivih virov energije in poudarila hitrost, s katero se dogajajo spremembe v energetiki: <em>\u00bbEDP se je pred kratkim zavezal, da bo do leta 2030 postal oglji\u010dno nevtralen. To je ambiciozen cilj in na\u0161 prispevek k razoglji\u010denem svetu, usklajenemu s Pari\u0161kim sporazumom.\u00ab <\/em>Podjetje EDP je najve\u010dji proizvajalec elektri\u010dne energije na Portugalskem, tretje na Iberskem polotoku in peta najve\u010dja zasebna skupina v Braziliji, medtem ko je EDP-Renovables tretji najve\u010dji proizvajalec vetrne energije na svetu. V za\u010detku leto\u0161njega leta je EDP napovedal zaprtje svoje 1.296 MW elektrarne na premog Sines, s \u010dimer je tudi Portugalska na poti do popolnega izstopa iz premoga \u0161e v leto\u0161njem letu.<\/p>\n\n<p><strong>Katja Hu\u0161<\/strong>, Greenpeace Slovenija, k temu dodaja:<\/p>\n\n<p><em>V Sloveniji moramo prepoznati resnost podnebne krize in globalne trende na podro\u010dju energetike. Absolutna politi\u010dna prioriteta naslednjih let mora biti uga\u0161anje premogovne proizvodnje ter premi\u0161ljeno vodenje socialno-ekonomske tranzicije v \u0161ale\u0161ki regiji in energetskega razvoja, ki temelji na son\u010dni in vetrni energiji. <\/em><em>Govoriti, da bi kurili premog \u0161e dvajset let je nerazumno in zelo neodgovorno, saj pomeni izogibanje resnici in dajanje la\u017enega upanja, zaradi katerega bi \u0161e naprej zavla\u010devali z na\u010drti za pravi\u010dno tranzicijo in tvegali nena\u010drtovanega zaprtje elektrarne.&nbsp;<\/em><em><\/em><\/p>\n\n<p>Trenutno le&nbsp;<a href=\"https:\/\/beyond-coal.eu\/wp-content\/uploads\/2021\/01\/Overview-of-national-coal-phase-out-announcements-Europe-Beyond-Coal-January-2021.pdf\">\u0161e 7 dr\u017eav EU<\/a>&nbsp;ni napovedalo izstopa iz premoga. Od tistih, ki tak\u0161en na\u010drt imajo, le Nem\u010dija na\u010drtuje izhod iz premoga po letu 2030. Preteklo leto je bilo tudi&nbsp;<a rel=\"noreferrer noopener\" href=\"https:\/\/ember-climate.org\/project\/eu-power-sector-2020\/\" target=\"_blank\">prelomno<\/a>&nbsp;za EU, saj smo prvi\u010d v zgodovini proizvedli ve\u010d elektri\u010dne energije iz obnovljivih virov kot iz fosilnih virov. Premogovna proizvodnja je v letu 2020 padla za 20 %, od leta 2015 pa se je kar prepolovila. Medtem pa je leta 2020 proizvodnja iz vetrne energije zrasla za 9 %, iz son\u010dne pa za 15 %. \u010cetudi je <a href=\"https:\/\/www.podnebnapot2050.si\/porocilo-potencial-soncnih-elektrarn-na-strehah-objektov-v-sloveniji-do-leta-2050\/\">tehni\u010dni potencia<\/a>l son\u010dnih elektrarn v Sloveniji skoraj dvakratnik sedanje proizvodnje elektri\u010dne energije, pa Slovenija proizvede le 2 % elektri\u010dne energije iz sonca in vetra, kar jo&nbsp;<a rel=\"noreferrer noopener\" href=\"https:\/\/ember-climate.org\/project\/renewables-beat-fossil-fuels\/\" target=\"_blank\">uvr\u0161\u010da<\/a>&nbsp;na rep evropskih dr\u017eav.&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ljubljana, 18. 3. 2021 V tem tednu se je za\u010dela javna obravnava&nbsp;Nacionalne strategije RS za izstop iz premoga s predlogom, da se v Sloveniji premogovna proizvodnja opusti leta 2033. V\u010deraj&hellip;<\/p>\n","protected":false},"author":25,"featured_media":3780,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[45],"tags":[23,32,33],"p4-page-type":[46],"class_list":["post-3777","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podnebje","tag-podnebje","tag-brezpremoga","tag-tes","p4-page-type-sporocilo-za-javnost"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3777","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/25"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3777"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3777\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3787,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3777\/revisions\/3787"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3780"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3777"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3777"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3777"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=3777"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}