{"id":3819,"date":"2021-04-19T12:02:19","date_gmt":"2021-04-19T12:02:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=3819"},"modified":"2023-06-01T16:10:45","modified_gmt":"2023-06-01T16:10:45","slug":"film-seaspiracy-je-bil-pretresljiv-kaj-lahko-storimo-sedaj","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/3819\/film-seaspiracy-je-bil-pretresljiv-kaj-lahko-storimo-sedaj\/","title":{"rendered":"Film Seaspiracy je bil pretresljiv \u2013 kaj lahko storimo sedaj?"},"content":{"rendered":"\n

Dokumentarec Seaspiracy, ki ga je prej\u0161nji mesec predstavila produkcijska hi\u0161a Netflix, prikazuje razloge za drasti\u010dno slab\u0161anje stanja oceanov.<\/p>\n\n

Dokumentarec je re\u017eiral britanski filmski ustvarjalec Ali Tabrizi, film pa sledi njegovemu popotovanju in odkrivanju prave cene, ki jo komercialni ribolov pu\u0161\u010da na svetovnih morjih ter prikazuje, kaj vse lahko izgubimo, \u010de \u0161e naprej dovolimo tej industriji, da divja po na\u0161em modrem planetu.<\/p>\n\n

Lov na kite, ribolov industrijskega obsega s pridnenimi vle\u010dnimi mre\u017eami, rezanje plavuti morskim psom in ribogojnice z morskimi u\u0161mi … ni \u010dudno, da je Tabrizi pri\u0161el do zaklju\u010dka (spoiler alert), da so oceani v velikih te\u017eavah in da je zanj najbolj\u0161i na\u010din, da postane aktiven na tem podro\u010dju ta, da se izogiba u\u017eivanju morske hrane. Verige svetovne oskrbe z ribami so tako zapletene in kompleksne zato sklene, da trajnostna morska hrana ne obstaja \u2013 in se zaobljubi, da ne bo ve\u010d jedel morske hrane.<\/p>\n\n

Ogledal_a sem si Seaspiracy, moram sedaj prenehati jesti morsko hrano, da re\u0161im ocean?<\/strong><\/h2>\n\n

Film je \u017ee povzro\u010dil nekaj kontroverznosti (kar ni slaba stvar), ampak prav tako kot pri svojem predhodniku Cowspiracy, je pod vpra\u0161aj<\/a> postavljenih tudi nekaj informacij navedenih v Seaspiracy.<\/p>\n\n

Kljub temu Seaspiracy izpostavi nekaj pomembnih to\u010dk in ni dvoma, da so oceani v velikih te\u017eavah. Ne bom naredil celostnega preverjanja dejstev dokumentarca, \u017eelim pa izzvati idejo, da je edina stvar, ki jo lahko naredite za oceane ta, da prenehate jesti ribe.<\/p>\n\n

Na globalnem severu, kjer je dostop do razli\u010dnih vrsti jedi ve\u010dji, bi vsi morali jesti manj \u017eivalskih izdelkov. Bolje je za planet in bolje je tudi za nas.<\/p>\n\n

Ampak trditi, da je to najbolj\u0161a stvar, ki jo lahko naredimo oziroma najbolj\u0161a pot do re\u0161evanja oceana, je problemati\u010dno, saj ni dovolj, da le nekateri izmed nas spremenimo svojo dieto. Potrebujemo veliko sistemati\u010dno spremembo in potrebujemo jo hitro.<\/p>\n\n

Prav tako so \u0161tevilne skupnosti po celem svetu in tudi tukaj na Aotearoi (maorsko poimenovanje za Novo Zelandijo) odvisne od ribolova. Vsi si preprosto ne morejo privo\u0161\u010diti, da bi se izogibali morski hrani in veliko teh skupnosti iz morij ne vzamejo ve\u010d kot potrebujejo. Splo\u0161na prepoved u\u017eivanja morske hrane bi nepravi\u010dno o\u0161kodovala te skupnosti. Resni\u010dno zlo predstavlja industrijski ribolov, ne tradicionalni ribi\u010di, ki morajo nahraniti svojo dru\u017eino.<\/p>\n\n

\u0160tevilni ljudje globalnega juga so med najranljivej\u0161im na svetu in se borijo s \u0161tevilnimi gro\u017enjami, vklju\u010dno s podnebnimi spremembami in \u010dezmernim ribolovom \u2013 to sta dve katastrofi, ki ju je v ve\u010dini povzro\u010dil privilegirani globalni sever.<\/p>\n\n

\u010ce lahko pre\u017eivite brez rib je to odli\u010dno, ampak na\u0161a resni\u010dna mo\u010d prebiva v medsebojnem sodelovanju. \u010ce \u017eelimo spremeniti stvari v dovolj hitrem \u010dasu, moramo izvesti pritisk na svetovne vlade, da spremenijo na\u0161e ravnanje z oceani. Ocean nima \u010dasa, da bi \u010dakal vsakega posameznika, da postane vegan. Preberite ve\u010d o tem, zakaj veganstvo ne more biti edina re\u0161itev.<\/a><\/p>\n\n

\"Fish
Ribi\u010d
\u00a9 Jacky Danielly \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n

Globalne re\u0161itve problemov, ki jih je izpostavil dokumentarec Seaspiracy<\/strong><\/h2>\n\n

Re\u0161evanje tako velikega problema kot je ta, ni preprosto. Obstajajo re\u0161itve, podkrepljene s strani znanstvenikov, ki nam zvonijo alarme \u017ee leta.<\/p>\n\n

Tisto, kar potrebujemo za implementacijo teh re\u0161itev je mo\u010d ljudi. Vsakdanjih ljudi, da se zdru\u017eijo in ustvarijo pritisk na svoje vlade, da za\u0161\u010ditijo oceane za nas vse.<\/p>\n\n

Tako ustvarjamo spremembe in kar nekaj smo jih dosegli \u017ee v preteklosti \u2013 iz Nove Zelandije smo pregnali naftne in plinske velikane<\/a>, zaustavili smo rezanje plavuti morskim psom<\/a> in pridobili ve\u010d za\u0161\u010dite za delfine M\u0101ui<\/a>.<\/p>\n\n

Da bi oceane za\u0161\u010ditili pred kolapsom, moramo pred komercialnim ribolovom za\u0161\u010dititi klju\u010dna obmo\u010dja oceanov (npr. obmo\u010dja, ki so znana kot migracijske poti, sredi\u0161\u010da biotske raznovrstnosti in drsti\u0161\u010da). To je ena izmed pomembnih re\u0161itev, ki so jo v ospredje postavili znanstveniki.<\/p>\n\n

Sporazum o svetovnih oceanih pri ZN (Zdru\u017eenih narodih) bi nam omogo\u010dil, da za\u0161\u010ditimo 30 % svetovnega oceana pred ribolovom in drugimi gro\u017enjami ter mu tako podarili mo\u017enost, da za\u010dne s svojim okrevanjem. Dobra novica je, da vemo, da je to okrevanje mo\u017eno in da se lahko zgodi v nekaj desetletjih, \u010de ukrepamo takoj.<\/p>\n\n

Greenpeace si \u017ee leta aktivno prizadeva za dobrobit oceanov, zato \u017eelimo najmo\u010dnej\u0161o in najbolj\u0161i mo\u017eno verzijo Sporazuma o svetovnih oceanih.<\/p>\n\n

\u010ce lahko danes naredite eno stvar za oceane, se pridru\u017eite kampanji za mednarodne morske rezervate.<\/p>\n\n

\n
PODPI\u0160I PETICIJO<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n

Za\u010dne se lokalno<\/strong><\/h2>\n\n

Na Aotearoi in drugod po svetu, industrija komercialnega ribolova povzro\u010da oceanom vsesplo\u0161no \u0161kodo in sicer s tehnikami kot so npr. ribolov s pridneno vle\u010dno mre\u017eo<\/a>, ki uni\u010duje \u017eivljenjske prostore, ubija neciljne \u017eivalske vrste in polovi preve\u010d rib, zaradi \u010desar se ribja populacija ne more obnoviti.<\/p>\n\n

Kot je bilo izjavljeno v filmu Seaspiracy, ima tak\u0161en ribolov uni\u010dujo\u010d u\u010dinek na delovanje oceana, ki je na\u0161 najve\u010dji ponor ogljika in nudi domovanje pribli\u017eno osemdesetim procentom vrst na planetu.<\/p>\n\n

Ne moremo se boriti proti krizi biotske raznovrstnosti niti krizi podnebnih sprememb, ne da bi pri tem za\u0161\u010ditili \u0161e oceane. Iz njih ne smemo jemati tako veliko in prenehati moramo \u0161kodovati njegovi sposobnosti skladi\u0161\u010denja ogljika.<\/p>\n\n

Zato moramo kritizirati industrijo komercialnega ribolova in prisiliti vlade, da jim ne gledajo skozi prste za vso povzro\u010deno \u0161kodo. Na\u0161e pre\u017eivetje in pre\u017eivetje vsega na tem planetu, je odvisno od zdravega oceana. \u010ce umre ocean, umremo tudi mi.<\/p>\n\n

Na Aotearoi \u017ee leta vemo, da imajo velika ribi\u0161ka podjetja preve\u010d vpliva pri na\u0161i vladi in odlo\u010ditvah v zvezi z upravljanjem oceana in vemo, da se mora na\u0161 na\u010din ribolova spremeniti.<\/p>\n\n

Vemo, da industrija komercialnega ribolova neusmiljeno lobira v vladi in je bila desetletja uspe\u0161na pri omiljevanju za\u0161\u010ditnih ukrepov za oceane \u2013 vse od ukrepov, ki \u0161\u010ditijo morske ptice do tistih ukrepov, ki so bili osnovani za za\u0161\u010dito koral. Sumimo, da njihov vpliv prepre\u010duje Novi Zelandiji, da bi se zavezala mo\u010dnemu Sporazumu o svetovnih oceanih pri ZN.<\/p>\n\n

Spopadimo se z najbolj uni\u010dujo\u010dimi oblikami ribolova<\/strong><\/h2>\n\n

Ribolov s pridneno vle\u010dno mre\u017eo \u2013 najbolj uni\u010dujo\u010da oblika ribolova, ki obstaja \u2013 mora biti prepovedan na obmo\u010djih, kjer rastejo korale, ki zagotavljajo bistvene \u017eivljenjske prostore ribam in so temelj morske prehranjevalne verige.<\/p>\n\n

\"Deep
\u010clan posadke na novozelandski ladji s pridneno vle\u010dno mre\u017eo odvr\u017ee velik del Paragorgia korale, ki so jo s svojo mre\u017eo potegnili iz globin Tasmanskega morja.<\/em>
\u00a9 Greenpeace \/ Malcolm Pullman<\/div><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n

Ko plovila s pridneno vle\u010dno mre\u017eo ciljajo podvodne gore, kjer lahko najdemo tudi korale, uni\u010dijo vse. Njihove velikanske mre\u017ee ujamejo vse, kar se nahaja na obmo\u010dju, od tistega kar \u017eelijo do vrst, ki jih ne \u017eelijo, to vklju\u010duje vse od anti\u010dnih koral do morskih psov. Kar je \u0161e huj\u0161e je to, da ribolov s pridneno vle\u010dno mre\u017eo uni\u010di \u017eivljenjski prostor, ga zravna, kar pomeni, da na tem obmo\u010dju \u017eivljenje ni ve\u010d mogo\u010de in ne bo ve\u010d mogo\u010de ve\u010d desetletij.<\/p>\n\n

V dokumentarcu Seaspiracy navedejo podatek, da je vsako leto zaradi ribolova s pridneno vle\u010dno mre\u017eo uni\u010denih 3,9 milijard akrov morskega dna v primerjavi s 25 milijonov na zemlji.<\/p>\n\n

Vplivi tak\u0161nega ribolova na biotsko raznovrstnost so o\u010ditni, ampak \u0161ele prej\u0161nji mesec je bilo razkrito, da ribolov s pridneno vle\u010dno mre\u017eo spro\u0161\u010da ve\u010d emisij ogljika kot svetovno letalstvo<\/a>.<\/p>\n\n

Ta oblika ribolova je dvojni udarec za okolje \u2013 bri\u0161e \u017eivalske vrste in habitate ter uni\u010duje najve\u010dji svetovni ponor ogljika od katerega je odvisno \u017eivljenje na Zemlji.<\/p>\n\n

Ribi\u0161ka industrija mora odgovarjati<\/strong><\/h2>\n\n

Komercialna ribi\u0161ka industrija mora prevzeti odgovornost za to, kar delajo v na\u0161ih oceanih. Klju\u010dno pa je, da njihova dejanja postanejo bolj transparentna.<\/p>\n\n

Za ribi\u010de \u017ee obstajajo pravila o tem, kako za\u0161\u010dititi ocean, ampak brez neodvisnih preverb je nemogo\u010de zagotoviti, da pravila spo\u0161tujejo. Vedno znova vidimo, da komercialni ribi\u010di, ko sami poro\u010dajo o vplivih svojega ribolova, ne razkrijejo celotne resnice.<\/p>\n\n

\u010ce \u017eelimo zagotoviti, da se bodo dr\u017eali pravil in se prepri\u010dati, da komercialno ribi\u0161tvo ne bo ostalo skrito dale\u010d od o\u010di, potrebujemo kamere na vseh komercialnih ribi\u0161kih ladjah, posnetki pa morajo biti dostopni \u0161ir\u0161i publiki in ne le ribi\u0161ki industriji.<\/p>\n\n

Spopadimo se s plasti\u010dnimi odpadki, ki jih proizvede ribolov<\/strong><\/h2>\n\n

Gibanje za dru\u017ebo brez plastike je v zadnjih petih letih eksplodiralo, saj se je milijon posameznikov zapriseglo, da se bodo odrekli plastenkam, plasti\u010dnim vre\u010dkam in plasti\u010dni embala\u017ei. Eliminiranje plastike za enkratno uporabo je pomembno, \u010de \u017eelimo zajeziti koli\u010dino plastike, ki pride do oceana, ampak obstaja ena industrija, ki \u0161e vedno ne prevzame ni\u010d odgovornosti, prispeva pa veliko.<\/p>\n\n

\"Steller
Morski lev z najlonskimi vrvicami in delom ribi\u0161ke mre\u017ee, ki se mu je ovila okoli vratu ter mu povzro\u010dila globoko rano.<\/em>
\u00a9 Greenpeace \/ Henk Merjenburgh<\/div><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n

Fantomska ribolovna oprema<\/a>, npr. ribi\u0161ke vrvice in podobni pripomo\u010dki, ki so izgubljeni ali odvr\u017eeni v morje zaradi komercialnega ribolova, je vsepovsod. Ribolovni odpadki naj bi predstavljali 46 odstotkov odpadkov, ki se nahajajo na velikem tihomorskem smeti\u0161\u010du (t.i. Great Pacific Garbage Patch).<\/p>\n\n

Te re\u010di so za \u017eivljenja v oceanih \u0161e bolj smrtonosne, saj so bile \u017ee prvotno zasnovane za ubijanje. Ko so izgubljene v morjih, pobijajo naprej \u0161e leta po tem, ko so lo\u010dena od svojega prvotnega lastnika. \u0160tevilni kiti, delfini, \u017eelve in ribe dele teh mre\u017e pojejo in poginejo ali pa se vanje ujamejo in umrejo.<\/p>\n\n

Nastopil je \u010das, da komercialni ribolov prevzame svoj dele\u017e odgovornosti in prizna svojo vlogo v krizi s plasti\u010dnim onesna\u017eevanjem in tudi za to imamo na Novi Zelandiji kampanjo.<\/p>\n\n

Ne ustavite se le pri podpisu peticije<\/strong><\/h2>\n\n

Greenpeace si vedno prizadeva za ukrepanje. \u017de 50 let se borimo za oceane in za vse \u017eivljenje na tej Zemlji.<\/p>\n\n

\"Activists
Greenpeace je izvajal kampanjo, da bi Thai Union implementiral prakse trajnostnega ribolova in za\u0161\u010dito delavcev, ki je nastala kot posledica razkritja, da je bil Thai Union povezan z zlorabo \u010dlovekovih pravic pri dobavni verigi.<\/em>
\u00a9 Will Rose \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n

Na\u0161a neodvisnost je pomembna. Ne sprejemamo denarja od vlad ali korporacij, zato lahko svobodno izvajamo kampanje proti \u010demur in komur koli moramo.<\/p>\n\n

Prispevajte mese\u010dno, kajti va\u0161i prispevki so tisto, zaradi \u010desar lahko ukrepamo.<\/p>\n\n

\n
DONIRAJ ZDAJ<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n

<\/p>\n\n

Ellie Hooper, avtorica prispevka, je del kampanje za za\u0161\u010dito oceanov pri Greenpeace Nova Zelandija.<\/strong><\/em><\/p>\n

Block content is empty. Check the block’s settings or remove it.<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dokumentarec Seaspiracy, ki ga je prej\u0161nji mesec predstavila produkcijska hi\u0161a Netflix, prikazuje razloge za drasti\u010dno slab\u0161anje stanja oceanov.<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":3821,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43],"tags":[28],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-3819","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","tag-oceani","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3819","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3819"}],"version-history":[{"count":14,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3819\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49338,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3819\/revisions\/49338"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3821"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3819"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3819"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3819"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=3819"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}