{"id":3852,"date":"2021-05-01T01:57:00","date_gmt":"2021-05-01T01:57:00","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=3852"},"modified":"2025-07-02T09:41:44","modified_gmt":"2025-07-02T07:41:44","slug":"iskanje-navdiha-pri-mednarodnem-dnevu-delavcev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/3852\/iskanje-navdiha-pri-mednarodnem-dnevu-delavcev\/","title":{"rendered":"Iskanje navdiha pri Mednarodnem dnevu delavcev"},"content":{"rendered":"\n

Greenpeace je zavezan spo\u0161tovanju te\u017eko prislu\u017eenih pravic delavcev in podpira socialno po\u0161teno ter pravi\u010dno tranzicijo stran od onesna\u017eujo\u010dih industrij.<\/em><\/p>\n\n

Zakaj praznujemo 1. maj<\/strong><\/h2>\n\n

Danes praznujemo mednarodni dan delavcev. Delavci in njihova zdru\u017eenja so igrali klju\u010dno vlogo pri oblikovanju sveta, kot ga poznamo danes. Pogosto so prikazali neverjetno vztrajnost, odpornost in trmast optimizem. \u010ce imate proste vikende<\/a>, pla\u010dano bolni\u0161ko odsotnost <\/a>ali porodni\u0161ki dopust<\/a> \u2013 potem u\u017eivate prednosti pridobljenih pravic tudi vi!<\/p>\n\n

Mo\u010d ljudi je v osr\u010dju Greenpeacea in delavsko gibanje nas lahko nau\u010di veliko. Mo\u010d kolektivnega pogajanja in pogum za stavkanje sta dokaz, da ljudje s skupnimi mo\u010dmi lahko izbolj\u0161amo svet.<\/p>\n\n

Kako bodo podnebne spremembe vplivale na delavce?<\/strong><\/h2>\n\n

Na eni strani je pre\u017eivetje mnogih posameznikov vezanih na onesna\u017eujo\u010de sektorje. Pomislite na delavce na naftnih in plinskih plo\u0161\u010dadih, letalske in\u017eenirje, delavce v tovarnah, ki izdelujejo bencinska ter dizelska vozila. Upad teh industrij je neizogiben, saj zmanj\u0161ujemo emisije toplogrednih plinov, kar bo vplivalo na delavce in njihove dru\u017eine. \u0160tevilni \u017ee i\u0161\u010dejo nove prilo\u017enosti ali pa se \u017eelijo prekvalificirati<\/a>. <\/p>\n\n

Na drugi strani pa je potrebno narediti ogromno dela na podro\u010dju ustvarjanja \u010distej\u0161ega prevozni\u0161tva, pri grajenju infrastrukture za obnovljivo energijo, izolaciji hi\u0161 in obnavljanju narave. To so industrije, ki se bodo \u0161e naprej \u0161irile. Z dobrimi investicijami, usposabljanji in podporo, bi lahko \u0161tevilne nove prilo\u017enosti nadomestile vse izgubljene slu\u017ebe.<\/p>\n

<\/div>\n

To je bistvo pravi\u010dne tranzicije; prehod k bolj trajnostnemu gospodarstvu na na\u010din, ki je pravi\u010den do vseh.<\/p>\n\n

\u010ce bo izpeljan pravilno, bo prehod, ki je potreben za zmanj\u0161anje emisij, lahko prilo\u017enost tudi za soo\u010danje s \u0161tevilnimi drugimi nepravi\u010dnostmi v na\u0161ih dru\u017ebah. \u010ce bo realiziran slabo, jih lahko poslab\u0161a. Vsakdo bi moral imeti mo\u017enost, da podpira svoje ljubljene in u\u017eiva kakovostno \u017eivljenje. Dejstvo je, da okoljska pravi\u010dnost ne more obstajati brez dru\u017ebene pravi\u010dnosti.<\/a> <\/p>\n\n

Kaj je potrebno storiti?<\/strong><\/h2>\n\n

Pravi\u010dna tranzicija se ne bo odvila sama po sebi. \u010ce \u017eelimo vzpostaviti investicije, ki jo podpirajo, moramo sodelovati.<\/p>\n\n

\u0160tevilni sindikati in delavci po celem svetu to izpostavljajo \u017ee leta. Pojem \u00bbpravi\u010dna tranzicija\u00ab je nastal v delavskem gibanju<\/a> in vplival na skupnosti. Njihove zahteve so npr.: financiranje prekvalifikacij; zagotovila za zaposlitev, ko bodo izginile umazane industrije; dobri delovni pogoji in pla\u010dilo v industrijskih sektorjih, ki so okolju prijazni; dostop do razli\u010dnih zdru\u017eenj ter provizije za selitev, \u010de je to potrebno.<\/p>\n

<\/div>\n

Ob vsem tem so pomembni tudi mo\u010dna socialna varnostna mre\u017ea, ki se razprostira \u010dez celotne skupnosti in razvojni na\u010drti za prizadete regije. Pretekle izku\u0161nje nas u\u010dijo, da imajo lahko industrijske tranzicije gromozanske posledice in vsi se preprosto ne morejo ali no\u010dejo preseliti.<\/p>\n\n

Morda \u0161e najbolj nujna je zahteva za investicije in zakone, v prid te rasto\u010de industrije ter novih in spodobnih slu\u017eb. <\/p>\n\n

Nikoli ne bo enotne re\u0161itve, ki bi bila primerna za vse. Oblikovanje tranzicij mora biti zasnovano tako, da bo vsaka oblikovana za posamezno situacijo, kar pa bo potrebovalo svetovanje in aktivno sodelovanje delavcev ter njihovih sindikatov.<\/p>\n\n

Kdo bi moral pla\u010dati ra\u010dun?<\/strong><\/h2>\n\n

Poznamo veliko<\/a> podjetij in super bogato elito, ki \u017ee desetletja mastno slu\u017eijo z umazanimi industrijami. Mi pravimo, da morajo pla\u010dati onesna\u017eevalci. <\/p>\n\n

Ko podjetja s fosilnimi gorivi sejejo dvome o znanosti<\/a> ali uporabljajo trike pri izra\u010dunavanju ogljika, <\/a>s katerimi zanikajo razse\u017enost problema ali obljubljajo slu\u017ebe, ki jih ne morejo zagotoviti,<\/a> ali uporabijo podnebne spremembe kot izgovor za odpu\u0161\u010danja, ko je v resnici resni\u010dni razlog drugje<\/a>, svojim delavcem ne delajo uslug. Namesto tega jih vle\u010dejo \u0161e globlje v luknjo, ki jo kopljejo.<\/p>\n\n

Zato dajmo danes, na mednarodni dan delavcev, vsi mi, ki nam je mar za zeleno in mirno prihodnost, premisliti, kaj lahko storimo za promoviranje pravi\u010dne tranzicije. Ne zgolj z besedami, ampak z delovanjem in politi\u010dnimi zahtevami.<\/p>\n\n

Bodimo prepri\u010dani, da lahko mo\u010di ljudstva in medsebojno sodelovanju spremenita svet na bolj\u0161e. Kajti to mo\u010d potrebujemo takoj, morda bolj kot kdaj koli prej.<\/p>\n\n

Sedem izjemnih primerov mo\u010di ljudstva iz delavskega gibanja<\/strong><\/h2>\n\n
  1. Brazilija:<\/strong> Smetarji<\/a> v Rio de Janeiru so takoj po kon\u010danem karnevalu leta 2014, ki je na ulicah pustil ve\u010d ton smeti, v osemdnevni stavki tik pred svetovnim prvenstvom v nogometu dosegli zmago brez primere. Slogan ‘Ne ravnajte z nami kot s smetmi’ se je dotaknil veliko ljudi in ponovno so se vrnili na delo s 37 % vi\u0161jo pla\u010do! <\/li>
  2. Koreja<\/strong>: Ju\u017enokorejska varilka in delavska aktivistka Kim Jin-suk<\/a> je navdihnila svojo dr\u017eavo \u017ee leta 2011, ko je za 309 dni zasedla vrh 35 m visokega ladjedelni\u0161kega \u017eerjava in protestirala proti odpu\u0161\u010danju delavcev ter branila njihove pravice. Rezultat? Po tem, ko se je zaradi njenega protesta po celotni dr\u017eavi razvilo dru\u017ebeno gibanje, je podjetje ponovno zaposlilo skoraj sto sindikalistov. <\/li>
  3. Avstralija: <\/strong>Green Ban (Zelena prepoved)<\/a> iz sedemdesetih let prej\u0161njega stoletja, ki jo je vodilo Builders Labourers Federation (Zdru\u017eenje gradbenih delavcev) kot odziv na skrb lokalnih skupnosti, ki so izvedle stavke za ohranitev parkov, stanovanj za tiste z nizkimi dohodki in stavb z zgodovinsko vrednostjo. Gradbeni delavci so odlo\u017eili svoja orodja in prisilili gradbena podjetja, da spremenijo na\u010drte. Dolgoro\u010dno gledano so zelene prepovedi vplivale na strukture lokalnega na\u010drtovanja, pa tudi na nacionalne sisteme na\u010drtovanja.<\/li>
  4. ZDA: <\/strong>Stavka zaradi grozdja v mestu Delano<\/a>, v Kaliforniji, je bila stavka delavcev, ki je zdru\u017eila filipinske in mehi\u0161ke delavce v boju za bolj\u0161e delovne pogoje. Za\u010dela se je leta 1965 in trajala kar 5 let ter bila povod za ustanovitev zdru\u017eenja United Farm Workers<\/a>. Gibanje se je \u0161irilo, podprl ga je tudi bojkot potro\u0161nikov, ki niso \u017eeleli kupovati nesindikalnega grozdja. Leta 1970 so delavci in njihovo zdru\u017eenje dosegli sporazum s poglavitnimi pridelovalci grozdja, kar je vplivalo na ve\u010d kot 10 000 delavcev.<\/li>
  5. Ju\u017ena Afrika: <\/strong>V gibanju proti apartheidu so bila prizadevanja<\/a> za temeljne sindikalne pravice in \u0161ir\u0161a prizadevanja za \u010dlovekove pravice tesno povezana. Z \u017eeljo po zdru\u017eevanju raznolikih sektorskih sindikatov, je bil v zgodnjih osemdesetih ustanovljen The Congress of South African Trade Unions (COSATU) (Kongres ju\u017enoafri\u0161kih sindikatov). \u0160lo je za neverjeten \u010das v zgodovini, ki je zdru\u017eil gibanja civilne dru\u017ebe, cerkev, delavce, \u0161tudentska gibanja in \u0161ir\u0161e gibanje Mass Democratic Movement (Mno\u017ei\u010dno demokrati\u010dno gibanje) v eno zdru\u017eeno gibanje. Na tiso\u010de ljudi je bilo pridr\u017eanih, ve\u010d sto tiso\u010d jih je stavkalo in po celem svetu je ve\u010d milijonov ljudi solidarnostno ukrepalo. Leta 1994 so potekale prve nerasne ju\u017enoafri\u0161ke volitve in demokrati\u010dna dr\u017eava je zmagala.<\/li>
  6. Tunizija:<\/strong> Tunisian General Labour Union (Splo\u0161ni tunizijski delavski sindikat) je igral klju\u010dno vlogo pri The National Dialogue Quartet (\u010cetverica za nacionalni dialog), ob strani \u0161e treh drugih organizacij civilne dru\u017ebe, ki so predstavljale delavce, blaginjo, principe pravne dr\u017eave in \u010dlovekovih pravic. \u010cetverica je bila oblikovana poleti leta 2013, po koncu Arabske pomladi, ko je bil proces demokratizacije v nevarnosti in je bila dr\u017eava na robu dr\u017eavljanske vojne. Pomagali so pri ustanovitvi novega ustavnega sistema in \u010cetverica je leta 2015 prejela Nobelovo nagrado za mir<\/a>. <\/li>
  7. Mednarodno: <\/strong>Kampanja Make Amazon Pay<\/a> (Naj pla\u010da Amazon) je sodelovanje med skladi\u0161\u010dnimi delavci, podnebnimi aktivisti in dr\u017eavljani celega sveta pri spopadu z najbogatej\u0161im \u010dlovekom na svetu in multinacionalno korporacijo v ozadju. Kampanja se je za\u010dela leta 2020 in naslovila slabe delavske pogoje, dav\u010dno utajo, negativne u\u010dinke na okolje ter slabo za\u0161\u010dito delavcev med Covid pandemijo. Poteka vse od Indije do Poljske, od Banglade\u0161a do Mehike, kar je izvrsten primer resni\u010dno mednarodnega prizadevanja.<\/li><\/ol>\n\n

    <\/p>\n\n

    <\/p>\n\n

    <\/p>\n\n

    Avtorica prispevka je Sophie Allain, ki je del t.i. Oil Team-a pri Greenpeace International<\/p>\n

    Block content is empty. Check the block’s settings or remove it.<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Greenpeace je zavezan spo\u0161tovanju te\u017eko prislu\u017eenih pravic delavcev in podpira socialno po\u0161teno ter pravi\u010dno tranzicijo stran od onesna\u017eujo\u010dih industrij.<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":3862,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[5],"tags":[26,27],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-3852","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-teme","tag-aktivizem","tag-greenpeace","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3852","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3852"}],"version-history":[{"count":14,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3852\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":52823,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3852\/revisions\/52823"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3862"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3852"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3852"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3852"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=3852"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}