{"id":4164,"date":"2021-07-07T08:29:19","date_gmt":"2021-07-07T08:29:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=4164"},"modified":"2025-07-02T09:41:37","modified_gmt":"2025-07-02T07:41:37","slug":"7-razlogov-zakaj-obkroziti-proti-skodljivemu-zakonu-o-vodah","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/4164\/7-razlogov-zakaj-obkroziti-proti-skodljivemu-zakonu-o-vodah\/","title":{"rendered":"7 razlogov zakaj obkro\u017eiti PROTI \u0161kodljivemu zakonu o vodah"},"content":{"rendered":"\n

Pred nedeljskim referendumom smo na\u0161a stali\u0161\u010da strnili v 7 najpomembnej\u0161ih razlogov, zakaj se je nujno udele\u017eiti referenduma in glasovati PROTI <\/strong>\u0161kodljivemu Zakonu o vodah.<\/p>\n\n

\u0160e enkrat spomnimo – na referendumu bo \u0161tel prav vsak glas! Da bo referendum sploh veljaven, moramo namre\u010d dose\u010di kvorum. To pomeni, da mora vsaj 20 %<\/strong> volilnih upravi\u010dencev glasovati PROTI, kar je natanko 340.007 ljudi<\/strong>. \u010ce imate med sorodniki, prijatelji in sodelavci \u0161e posameznike, ki so neodlo\u010deni in ne vedo, kako glasovati – spodnjih 7 argumentov vam lahko slu\u017ei, da jih prepri\u010date o \u0161kodljivosti zakona.<\/p>\n\n

1. Ker \u017eelimo za\u0161\u010dititi vodne in priobalne pasove pred novimi gradnjami in betoniranjem<\/strong><\/p>\n\n

37. \u010dlen Zakona o vodah dodaja dve novi izjemi za gradnjo ob vodah. Te gradnje so bile doslej prepovedane. Po prej veljavnem zakonu so bile nenujne gradnje mo\u017ene le v naseljih, odslej pa tudi izven naselij, torej v naravi. Na vodnih in priobalnih pasovih ter na obmo\u010djih presihajo\u010dih jezer novi zakon predvideva gradnjo enostavnih objektov, za katere sploh ni potrebno gradbeno dovoljenje. To so naftni rezervoarji, reklamni panoji, ograje, skladi\u0161\u010da kmetijske mehanizacije, silosi,… Druga izjema pa so objekti v javni rabi – to so objekti, ki so pod enakimi pogoji namenjenimi vsem, vendar pri tem ne gre za uresni\u010devanje javnega interesa. Ti objekti so namre\u010d lahko v zasebni lasti, njihova uporaba pa je pogosto pla\u010dljiva. To niso le otro\u0161ka igri\u0161\u010da in \u010dolnarne, kot pogosto sli\u0161imo, ampak tudi nakupovalna sredi\u0161\u010da, gostinski kompleksi, bencinski servisi, hoteli, parkiri\u0161\u010da\u2026<\/p>\n\n

2. Ker \u017eelimo ohraniti pitno vodo <\/strong><\/p>\n\n

Nove gradnje, pozidave in betoniranje tik ob in na vodah bodo ogrozile kakovost povr\u0161inskih voda, te pa so neposredno povezane s podzemnimi vodami. Podzemna voda pa je glavni vir (98 %!) na\u0161e pitne vode. Priobalni pas je izjemnega pomena za za\u0161\u010dito voda, saj z obre\u017enim rastlinjem deluje kot filter oziroma naravna \u010distilna naprava, ki bla\u017ei \u0161kodljive vplive iz okolice. \u010ce bi pozidali in s tem odstranili to vegetacijo, bi odstranili tudi glavno za\u0161\u010dito voda. Tako je \u010distilno funkcijo obre\u017enega rastlinja pojasnil prof. Dr. Mihael Jo\u017eef Toman<\/strong> iz ljubljanske Fakultete za gradbeni\u0161tvo in geodezijo: \u2019\u2019\u010ci\u0161\u010denje voda se dogaja na priobalnih in obre\u017enih obmo\u010djih, ki delujejo kot v \u010dlove\u0161kem telesu ledvice. \u010ce vam ledvice odstranijo, se boste preprosto zastrupili.\u2019\u2019 Nove gradnje na vodnih in priobalnih pasovih pa so poleg tveganja za onesna\u017eenje problemati\u010dne tudi zato, ker pozidava ovira prost pretok med padavinskimi, povr\u0161inskimi in podzemnimi vodami – to pa vpliva na napajanje zalog podtalne vode.<\/p>\n\n

3. Ker \u017eelimo prepre\u010diti pove\u010devanje poplavne ogro\u017eenosti <\/strong><\/p>\n\n

Z novimi gradnjami na priobalnih obmo\u010djih se bo pove\u010dala poplavna nevarnost. Nove stavbe in objekti, ki bodo zrasli tik ob vodi, bodo znatno zmanj\u0161ali fukncijo bla\u017eenja posledic poplav, ki jo sicer imajo priobalna obmo\u010dja. Vsaka gradnja na priobalnih obmo\u010djih ima hidromorfolo\u0161ke u\u010dinke, zmanj\u0161evanje vodnih zemlji\u0161\u010d pa \u0161e dodatno ogro\u017ea poplavno in erozijsko varnost ter obenem pove\u010duje stro\u0161ke protipoplavne za\u0161\u010dite. Jasno je, da se zaradi podnebnih sprememb pojavljajo padavine z ve\u010djo intenziteto in dalj\u0161im trajanjem, zato lahko v prihodnosti pri\u010dakujemo \u0161e ve\u010d poplav.<\/p>\n\n

4. Ker \u017eelimo ohraniti naravne habitate in ravnovesja vodnih ekosistemov <\/strong><\/p>\n\n

\u017divljenjski prostor rastlin in \u017eivali in celotno ravnovesje ekosistemov so zaradi \u010dlovekovih posegov \u017ee sedaj mo\u010dno ogro\u017eeni. Sladkovodni ekosistemi so eni izmed najbolj krhkih na Zemlji. Nove pozidave obal pa ne pomenijo ni\u010d drugega, kot le nadaljnje uni\u010devanje \u017eivljenjskih okolij rib, ptic, vider in drugih \u017eivih bitij, ki tam prebivajo.<\/p>\n\n

5. Ker verjamemo, da mora dostop do rek, jezer in morja ostati brezpla\u010den za vse<\/strong><\/p>\n\n

Nov zakon bi zaradi gradenj zasebnih objektov ponudil veliko novih mo\u017enosti za ograditev obal in privatizacijo dostopa do vode. Povsem mo\u017eno je, da bi lastniki hotelov in restavracij dostop do vode dovoljevali samo njihovim gostom, ostalim pa prehod do vode zara\u010dunali. Ne podpiramo avstrijskega modela, kjer so obale jezer povsem zagrajene in privatizirane, brezpla\u010den dostop pa je mo\u017een le na majhnem ko\u0161\u010dku obalnega pasu. \u010ce sledimo dejstvu, da je voda javno dobro, potem niti dostopa do nje ne bi smeli pogojevati z debelino denarnice.<\/p>\n\n

6. Ker si \u017eelimo razvoja, ki v sredi\u0161\u010de postavlja varovanje narave in okolja <\/strong><\/p>\n\n

Svet je trenutno na to\u010dki, ko se soo\u010da s posledicami dveh uni\u010dujo\u010dih kriz: na eni strani gre za podnebno krizo, za posledice podnebnih sprememb in vse hitrej\u0161e in mno\u017ei\u010dno izumiranje \u017eivalskih in rastlinskih vrst. Na drugi strani pa za zdravstveno krizo, ki nas je v preteklem letu nau\u010dila, kako tesno je varovanje narave in okolja povezano tudi z varovanjem na\u0161ega zdravja. Na tej to\u010dki bi se morale sprejemati odlo\u010ditve, ki varovanje in za\u0161\u010dito narave in okolja postavljajo v sredi\u0161\u010de vseh politik in ki postavljajo najvi\u0161je standarde varovanja okolja, ne pa da ga dodatno iz\u010drpavajo, rahljajo okoljske varovalke in naravo razprodajajo investitorjem.<\/p>\n\n

7. Ker je Vlada zakon sprejela na nedemokrati\u010den na\u010din in na\u010drtno omejevala sodelovanje javnosti <\/strong><\/p>\n\n

Z Zakonom o vodah se je \u017ee v procesu njegovega sprejemanja zvrstilo mnogo nepravilnosti. Vlada je Novelo zakona predlagala po kratki javni obravnavi in skraj\u0161anem postopku. Sporne spremembe so se v zakonu pojavile v medresorskem usklajevanju na predlog Ministrstva za gospodarstvo, pa \u0161e to po zaklju\u010dku javne obravnave, ki je trajala le 14 dni. Tako je bilo v postopku sprejemanja zakona strokovnjakom in okoljevarstvenim organizacijam onemogo\u010deno kakr\u0161nokoli komentiranje vsebine in spornih \u010dlenov zakona. Da je bilo sprejemanje tega zakona problemati\u010dno, je opozoril tudi Varuh \u010dlovekovih pravic, ki je ugotovil tudi kr\u0161itev 44. \u010dlena Ustave.<\/p>\n\n

\n\n

\u010ce vas na\u0161a stali\u0161\u010da \u0161e niso povsem prepri\u010dala oz. \u010de bi radi o dolo\u010denih vidikih zakona prebrali \u0161e kaj bolj poglobljenega, smo spodaj zbrali \u0161e nekaj analiti\u010dnih prispevkov in zapisov razli\u010dnih strokovnih zdru\u017eenj.<\/p>\n\n

  1. Izjava Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehni\u0161ke Fakultete Univerze v Ljubljani, Dru\u0161tva krajinskih arhitektov in Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani:\u00a0 Kljub umiku spornega \u010dlena novela zakona o vodah \u0161e vedno \u0161kodljiva<\/em> <\/em><\/strong>tukaj<\/a>.<\/li>
  2. Izjava Fakultete za gradbeni\u0161tvo in geodezijo v zvezi z novelo zakona o vodah: tukaj<\/a>.<\/li>
  3. Izjava Univerze v Ljubljani: tukaj<\/a>. <\/li>
  4. Izjava Sveta za varovanje okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti\u00a0(SAZU): tukaj<\/a>. <\/li>
  5. Mnenje Dr. Lidije Globevnik, Evropski center za vode pri EEA in TC Vode: tukaj.<\/a><\/li>
  6. \u010clanek portala O\u0161tro: Novela zakona o vodah ne omogo\u010da ve\u010dje poplavne varnosti<\/em>: tukaj<\/a>.<\/li>
  7. \u010clanek portala O\u0161tro: Novela Zakona o vodah ne zo\u017euje mo\u017enosti gradnje na obalah: <\/em>tukaj.<\/a><\/li><\/ol>\n\n

    Oglej si video o veslanju Greenpeaceovih aktivistov na Bledu v podporo \u010dimve\u010dje udele\u017ebe na referendumu in glasovanju PROTI:<\/p>\n\n

    \n<\/lite-youtube>\n<\/div><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Pred nedeljskim referendumom smo na\u0161a stali\u0161\u010da strnili v 7 najpomembnej\u0161ih razlogov, zakaj se je nujno udele\u017eiti referenduma in glasovati PROTI \u0161kodljivemu Zakonu o vodah.<\/p>\n","protected":false},"author":25,"featured_media":4165,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43],"tags":[23,26,27],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-4164","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","tag-podnebje","tag-aktivizem","tag-greenpeace","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4164","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/25"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4164"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4164\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":52820,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4164\/revisions\/52820"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4165"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4164"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4164"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4164"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=4164"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}