V globalnem duhu \u010dasa po drugi svetovni vojni je prevladovala \u017eelja po miru. Kljub temu je hladna vojna med Rusijo in evropsko\u2011ameri\u0161kimi zavezniki privedla do ve\u010d deset posrednih konfliktov \u2013 v Koreji, Vietnamu, Palestini in na Kubi \u2013 in do stra\u0161ljivega tekmovanja v jedrskem oboro\u017eevanju.<\/p>\n\n
V 50\u2011ih letih prej\u0161njega stoletja so obi\u010dajni ljudje po vsem svetu spoznavali nove izraze, kot so \u00bbradioaktivne padavine\u00ab in \u00bbgenetske mutacije\u00ab, in svet je zatrepetal v strahu pred jedrskim holokavstom. Na Japonskem se je kot odziv na dogodke v Hiro\u0161imi in Nagasakiju za\u010delo gibanje za jedrsko razoro\u017eitev, ki se je povezalo z \u017ee obstoje\u010dimi tradicijami pacifizma po vsem svetu.<\/p>\n\n
Med milijoni ljudi, na katere so vplivale gro\u017enje z jedrsko bombo, sta bila tudi Irving in Dorothy Strasmich (kasneje Stowe)<\/strong> iz mesta Providence v ameri\u0161ki zvezni dr\u017eavi Rhode Island. Dorothy je ustanovila prvi sindikat socialnih delavcev v tej zvezni dr\u017eavi in je ostala predsednica sindikata dr\u017eavnih uslu\u017ebencev. Irving je bil odvetnik in ljubitelj jazza, in njegovi \u010drnski glasbeni prijatelji so ga povabili, naj se pridru\u017ei nacionalnemu zdru\u017eenju za pravice temnopoltih (angl. National Association for the Advancement of Colored People<\/em> \u2013 NCAAP). Leta 1953 sta se Dorothy in Irving poro\u010dila, slavnostna ve\u010derja pa je bila organizirana v prostorih NCAAP. Obiskovala sta sre\u010danja kvekerjev in kasneje prevzela priimek \u00bbStowe\u00ab po Harriet Beecher Stowe, kvekerski aktivistki za pravice \u017eensk in odpravo su\u017eenjstva. Dve desetletji pozneje sta pomagala pri ustanavljanju Greenpeacea. Bila sta borca. Spomnim se, kako je Dorothy citirala abolicionista Fredericka Douglasa: \u00bbUgotovite, \u010demu vse so se ljudje pripravljeni podrediti, in spoznali boste, katerih nepravi\u010dnosti in krivic bodo dele\u017eni.\u00ab<\/p>\n\n Kanad\u010dan Ben Metcalfe<\/strong> se je zlagal o svoji starosti, da so ga med drugo svetovno vojno sprejeli v britansko voja\u0161ko letalstvo. Medtem, ko je kot britanski vojak opravljal dol\u017enosti v Indiji, je voditelj tamkaj\u0161nje kongresne stranke Mohandas Gandi zavrnil voja\u0161ko sodelovanje z Britanci. Metcalfe je simpatiziral z Gandijevim mirovnim gibanjem, ki je izpostavilo britansko dvoli\u010dnost. Da bi se izognila izpolnitvi ukaza o bombardiranju vasi, naklonjenih Gandiju, sta Metcalfe in njegov pilot bombnika Hawker Demon odvrgla bombe na neobdelana polja, va\u0161\u010dani pa so vse skupaj opazovali in jima mahali. Neizpolnjevanje ukazov obeh letalcev je po britanskih zakonih verjetno pomenilo izdajo, toda Metcalfe in njegov pilot sta podpirala Gandijeva stali\u0161\u010da. Po vojni je Ben postal novinar v kanadskem Winnipegu in se poro\u010dil s sodelavko Dorothy Harris. Leta 1956 sta se preselila v Vancouver in oba sta klju\u010dno prispevala k ustanovitvi Greenpeacea.<\/p>\n\n Bob Hunter<\/strong> je za bombe in radioaktivne padavine izvedel v osnovni \u0161oli v kanadskem Winnipegu. Kot najstnik je sli\u0161al generala ameri\u0161ke vojske Jamesa Gavina, kako je v ameri\u0161kem senatu razlagal, da bi lahko zaradi jedrskega napada Sovjetske zvete ogromna obmo\u010dja v Severni Ameriki postala neprimerne za \u017eivljenje. To ga je spodbudilo k temu, da je napisal kraj\u0161i futuristi\u010den roman After the Bomb <\/em>(\u00bbPo bombi\u00ab) o civilizaciji po nuklearnem holokavstu. Leta 1958 je pri \u0161estnajstih letih zapustil \u0161olo in se posvetil pisanju. V Londonu je spoznal svojo bodo\u010do \u017eeno Zoe, ki ga je med demonstracijami za jedrsko razoro\u017eitev v Londonu predstavila Bertrandu Russellu.<\/p>\n\n Leta 1962, ko je bil star 21 let, je Hunter prebral znanstveno knjigo Tiha pomlad<\/em> avtorice Rachel Carson in za\u010del razmi\u0161ljati o novem konceptu: ekologiji. Spoznal je, da trditev Rachel Carson, da \u00bbv naravi ni\u010d ne obstaja samo po sebi\u00ab, dr\u017ei dobesedno, in to je spremenilo njegov pogled na svet. Ustavitev militarizma ni bila dovolj; potrebno je bilo prepre\u010diti \u0161e eno vojno \u00ad\u2013 proti naravi.<\/p>\n\n V tem obdobju je mladi biolog dr. Barry Commoner v St. Louisu zbiral mle\u010dne zobe otrok in dokumentiral njihovo absorpcijo stroncija\u201190, rakotvornega stranskega proizvoda jedrskih eksplozij. Militarizem je zdaj postal vir smrtonosnega onesna\u017eevanja. Mirovno in okoljevarstveno gibanje sta se za\u010dela zdru\u017eevati.<\/p>\n\n Leta 1966 sta se Irving in Dorothy Stowe s svojima otrokoma Robertom in Barbaro zaradi nasprotovanja ameri\u0161ki vojni v Vietnamu preselila v Vancouver na kanadski zahodni obali. Obiskovala sta sre\u010danja kvekerjev, vodila mirovne demonstracije pred ameri\u0161kim veleposlani\u0161tvom in si dopisovala z Bobom Hunterjem, ki je v tem obdobju pisal za \u010dasopis Vancouver Sun<\/em>, ter z Benom in Dorothy Metcalfe, ki sta bila poro\u010devalca za televizijsko mre\u017eo CBC. Sodelovala sta s skupinami za pravice staroselcev ter z Deeno Birmingham in Lille d\u2019Easum iz kanadske organizacije Voice of Women.<\/p>\n\n Hunter je v svoji \u010dasopisni kolumni pisal o ekologiji, dr\u017eavljanskih pravicah in mirovnem gibanju ter pisal svojo prvo neleposlovno knjigo, The Enemies of Anarchy<\/em> (\u00bbSovra\u017eniki anarhije\u00ab). V njej je obravnaval koncept \u00bbzavest o medsebojnih odnosih\u00ab, ki ga je pobral od Rachel Carson, kulturno revolucijo, ki bi po njegovem mnenju zaobjemala dru\u017ebeno raznolikost, enakost spolov, elektronske medije in ekologijo. Postal je prepri\u010dan, da bo naslednja velika sprememba v dru\u017ebi ekolo\u0161ka revolucija. Svojim prijateljem v pivnici je rekel: \u00bbEkologija je bistvo.\u00ab<\/p>\n\n Ben in Dorothy Metcalfe sta razkrila skrivni na\u010drt za neprostovoljno preselitev staroselskega ljudstva Sekani iz Britanske Kolumbije iz njihove domovine zaradi gradnje jezu za hidroelektrarno, ki jo je financiral Axel Wennergren, \u0161vedski industrialec, osumljen sodelovanja z nacisti. \u010clanek Bena Metcalfa v \u010dasopisu Vancouver Province<\/em> so povzeli mediji iz Toronta, kar je Jacka Pickersgilla, kanadskega ministra v liberalni vladi, napeljalo k besedam: \u00bbNe zanimajo me bolni Indijanci.\u00ab O incidentu se je raz\u0161iril glas po vsej Kanadi, in Metcalfe je postal slaven novinar.<\/p>\n\n Leta 1969 je Ben Metcalfe pri ribolovu v zalivu Howe Sound v bli\u017eini Vancouvra zavohal smrad iz hrupnih dimnikov papirnice v Port Mellonu. Nekaj tednov kasneje se je udele\u017eil sestanka Komisije za gozdarstvo in vpra\u0161al politike, kaj nameravajo narediti glede slabega zraka v zalivu. \u00bbTo moramo pa\u010d sprejeti,\u00ab mu je odgovoril eden izmed vodilnih ljudi iz panoge. \u00bbNe, ni nam treba,\u00ab je izjavil Metcalfe. Zakonca Metcalfe sta na lastno pobudo za 4.000 dolarjev po mestu postavila dvanajst oglasnih panojev. Oblikovala sta logotip, ki je predstavljal okolje, dva vala, ki se zdru\u017eita v spiralo. \u00bb\u010ce lahko promoviramo podjetja in izdelke,\u00ab je rekel svojim prijateljem, \u00bblahko promoviramo tudi ideje.\u00ab Na oglasih je pisalo:<\/p>\n\n Ekologija? <\/strong><\/p>\n\n Pozanimaj se! Tudi ti si zraven.<\/p>\n\n V Vancouvru se je rodilo okoljevarstveno gibanje. <\/p>\n\n Sam sem bil eden izmed 50.000 Ameri\u010danov, ki so zaradi nasprotovanja vietnamski vojni zavrnili vpoklic v vojsko in so se med letoma 1965 in 1973 na hitro preselili v Kanado. Kmalu sem spoznal mirovne aktiviste, kot so bili Hunter in zakonca Stowes. Vancouver je bil eklekti\u010dno mesto. Cveteli sta kitajska in japonske skupnost, budisti\u010dni templji, tibetanski centri za meditacijo, kvekerji, kavarne z beatni\u0161ko poezijo in radikalna skupnost neoruralnih kmetov, naravoslovcev in okoljevarstvenikov.<\/p>\n\n Jim in Marie Bohlen<\/strong> sta pri\u0161la v Vancouver, da bi se izognila vpoklicu v vojsko svojih dveh sinov, Lancea in Paula. Jim, ki je prihajal iz newyor\u0161ke soseske West Bronx se je pridru\u017eil ameri\u0161ki mornarici in je, podobno kot Ben Metcalfe, videl Japonsko po jedrskem bombardiranju. Na sre\u010danju kvekerjev v Pensilvaniji je spoznal Marie \u2013 slikarko narave in \u010dlanico okoljske organizacije Sierra Club. V Vancouvru sta se pridru\u017eila organizaciji in spoznala Irvinga in Dorothy Stowes. Postali so dobri prijatelji.<\/p>\n\n V delavski soseski vzhodnega Vancouvra je dvaindvajsetletni Bill Darnell<\/strong> organiziral \u00bbekolo\u0161ko karavano\u00ab, ki se je vozila naokoli po vsej provinci. Ko je vlada predstavila na\u010drte za gradnjo avtoceste po vancouvrski obali, je Darnell \u2013 skupaj z zakoncema Stowes in Hunter in drugimi \u2013 pomagal organizirati proteste, na katerih so blokirali buldo\u017eerje in zaustavili projekt. S to kampanjo so okoljevarstveniki v Vancouvru spoznali najve\u010dji navdih vsakega dru\u017ebenega vizionarja: mogo\u010de je zmagati.<\/p>\n\n Vse na\u0161tete ljudi je zdru\u017eil en sam dogodek.<\/strong> Novembra leta 1969 so ZDA napovedale preizkus pet megatonske termonuklearne bombe s tajnim imenom \u00bbCannikin\u00ab. Preizkus naj bi izvedli oktobra 1971 na osamljenem otoku Am\u010ditka, 4.000 kilometrov severozahodno od Vancouvra, na drugi strani Alja\u0161kega zaliva, med Aleutskimi otoki. Otok naj bi bil zvezni rezervat ZDA za 131 vrst morskih ptic. Prej\u0161nji test v manj\u0161em obsegu je povzro\u010dil potres 6,9 stopnje po Richterjevi lestvici in je ubil \u017eivali po celotnem otoku. Preizkus \u00bbCannikin\u00ab naj bi bil petkrat mo\u010dnej\u0161i.<\/p>\n\n Bob Hunter je napisal kolumno o s tem povezanih tveganjih in zatrdil, da bi lahko eksplozija povzro\u010dila cunami, ki bi lahko potopil zahodno Kanado. Za demonstracije na ameri\u0161ko\u2011kanadski meji je ustvaril transparent z napisom \u00bbNE USTVARITE VALA\u00ab. Na protestu je osebno spoznal Irvinga Stowa, ki mi je predlagal ustanovitev dr\u017eavljanske skupine za prepre\u010ditev preizkusa. Stowe je poklical Deeno Birmingham iz organizacije Voice of Women, Billa Darnella ter zakonca Metcalfe in Bohlen. Hunter je stopil v stik z radikalnima aktivistoma Rodom Mariningom in Paulom Watsonom. Ustanovili so ad hoc<\/em> skupino, ki je bila uradno odbor v okviru organizacije Sierra Club in ki so jo poimenovali Odbor \u00bbNe ustvarite vala\u00ab.<\/p>\n\n A skupina ni imela \u0161e nikakr\u0161nega na\u010drta.<\/p>\n\n Jim in Marie sta poznala kvekersko protestni\u0161ko jadrnico Golden Rule<\/em> (\u00bbZlato pravilo\u00ab) iz leta 1958, ki je jadrala od Kalifornije do obmo\u010dja za jedrske preizkuse na otoku Enewetak v Filipinskem morju. Ameri\u0161ka obalna stra\u017ea je jadrnico prestregla in aretirala kapitana Alberta Bigalowa, toda slike jadrnice so obkro\u017eile svet ter spodbudile mirovna gibanja. Nekega jutra je Marie ob kavi rekla svojemu mo\u017eu: \u00bbZ jadrnico bi morali kar odpluti na Aljasko.\u00ab<\/p>\n\n Istega dne je poklical novinar \u010dasopisa Vancouver Sun <\/em>in ju vpra\u0161al, kaj namerava storiti Sierra Club, da bi prepre\u010dili preizkus. Nepripravljen je Bohlen izdavil: \u00bbUpamo, da bomo z jadrnico pripluli na Am\u010ditko in se soo\u010dili z bombo.\u00ab Naslednjega dne je \u010dlanek o tem objavil \u010dasopis Sun, in kar naenkrat je imel Odbor \u00bbNe ustvarite vala\u00ab na\u010drt.<\/p>\n\n \u010clani odbora so se sestali v unitaristi\u010dni cerkvi, da bi se pogovorili o tej zamisli in ugotovili, kako bi lahko pri\u0161li do ladje in kapitana, ki bi bil pripravljen oditi na to pot. Ob koncu sestanka je Irving Stowe s prsti naredil znak \u00bbV\u00ab in rekel \u00bbpeace<\/em>\u00ab (\u00bbmir\u00ab). Bill Darnell je na to tiho, na enak non\u0161alanten na\u010din, kot je Marie Bohlen predlagala jadrnico, odvrnil: \u00bbPa naj bo green peace<\/em> (‘zeleni mir’).\u00ab<\/p>\n\n Ta izraz, \u00bbzeleni mir\u00ab, je artikuliral zdru\u017eevanje mirovnega in okoljevarstvenega gibanja ter se vtisnil v spomin vsem. Ko je Lille d’Easum, 71\u2011letna izvr\u0161na direktorica organizacije Voice of Women iz Britanske Kolumbije marca leta 1970 napisala raziskavo z naslovom \u00bbJedrsko testiranje v Aleutih\u00ab, je Odbor \u010dlanek objavil pod okriljem \u00bbGreenpeacea\u00ab, in tako je postal prvi Greenpeaceov zapis.<\/p>\n\n Nekdanji mornari\u0161ki \u010dastnik Jim Bohlen<\/strong> je potoval po obali in iskal primerno jadrnico. V pristani\u0161\u010di na reki Fraser je spoznal 60\u2011letnega kapitana Johna Cormacka<\/strong>, ki je imel 80\u2011\u010develjsko jadrnico Phyllis Cormack<\/em>, poimenovano po njegovi \u017eeni. Cormack je imel 40 let izku\u0161enj z ribolovom na zahodni obali. Zamisel o plovbi prek zahrbtnega Alja\u0161kega izziva med jesensko sezono neviht ga ni prestra\u0161ila. Pristal je na to, da jih pelje na pot.<\/p>\n\n Ko so pri organizaciji Sierra Club zavrnili zamisel o kampanji, je Odbor \u00bbNe ustvarite vala\u00ab z aktivnostmi nadaljeval samostojno, se preoblikoval v neprofitno organizacijo ter se pripravil na plovbo z 80\u2011\u010develjsko ribi\u0161ko jadrnico, za katero se je kapitan Cormack strinjal, da jo lahko za to prilo\u017enost preimenujejo v \u00bbGreenpeace\u00ab.<\/p>\n\n Irving Stowe je poklical svojo pacifisti\u010dno prijateljico Joan Baez, da bi organizirala dobrodelni koncert za financiranje kampanje. Joan Baez ni mogla nastopati, je pa Stowa predstavila Joni Mitchell, ki se je strinjala in je s sabo pripeljala \u0161e vzhajajo\u010do zvezdo Jamesa Taylorja. Kasneje sta se jima pridru\u017eila \u0161e pacifisti\u010dna glasbena legenda Phil Ochs ter priljubljena kanadska skupina Chilliwack. Oktobra 1970 so s koncertom zbrali 17.000 dolarjev, dovolj za najem jadrnice in nekaj osnovnih stro\u0161kov.<\/p>\n\n Greenpeace je nastal spontano, iz dru\u017ebenih vrenj v 1960\u2011ih, gibanj za dr\u017eavljanske pravice, pravice \u017eensk, staroselskih skupnosti in delavcev, pacifizma ter nara\u0161\u010dajo\u010dega zavedanja o ekologiji. Po tej prvi kampanji je Odbor \u00bbNe ustvarite vala\u00ab spremenil svoj naziv v ime, ki na popoln na\u010din artikuliral nov, porajajo\u010di se duh \u010dasa: Greenpeace.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Leto\u0161njega septembra bo Greenpeace praznoval 50. obletnico svojega okoljskega aktivizma, ki se je za\u010del s prvo Greenpeaceovo kampanjo za ustavitev preizkusa jedrske bombe na Aljaski.<\/p>\n","protected":false},"author":25,"featured_media":4183,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[44],"tags":[27],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-4182","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-o-nas","tag-greenpeace","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4182","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/25"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4182"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4182\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49041,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4182\/revisions\/49041"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4183"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4182"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4182"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4182"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=4182"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}Pozanimaj se!<\/strong><\/h2>\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2021\/07\/d9a4bca8-screenshot-2021-07-13-154031.jpg\")
Zeleni mir<\/strong><\/h2>\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2021\/07\/23f624be-screenshot-2021-07-13-154100.jpg\")
![\"\"](\"https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2021\/07\/155a4517-screenshot-2021-07-13-154113.jpg\")