{"id":4204,"date":"2021-08-09T06:23:00","date_gmt":"2021-08-09T06:23:00","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=4204"},"modified":"2023-06-01T16:09:28","modified_gmt":"2023-06-01T16:09:28","slug":"ali-ves-kaj-pomeni-beseda-arandu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/4204\/ali-ves-kaj-pomeni-beseda-arandu\/","title":{"rendered":"Ali ve\u0161, kaj pomeni beseda \u201cArandu\u201d?"},"content":{"rendered":"\n

Danes, 9. avgusta, obele\u017eujemo t.i. mednarodni dan staroselskih ljudstev<\/em><\/strong>.<\/strong> Brazilija je ena izmed dr\u017eav z najve\u010djim etni\u010dnim bogastvom na svetu. Tam \u017eivi vsaj 305 staroselskih ljudstev, ki govorijo vsaj 274 jezikov. Vsaka staroselska dru\u017eba ima svojo edinstveno kulturo in filozofijo, a obstaja ena stvar, ki je skupna vsem – njihovo stali\u0161\u010de, da je \u017eivljenje nelo\u010dljivo povezano z naravo.\u00a0<\/strong><\/p>\n\n

V \u017eelji, da osvetlimo neprecenljiv pomen staroselskih prebivalcev Amazonije in gro\u017enje, katerim so dnevno izpostavljeni, vas vabimo k ogledu serije dvanajstih enominutnih film\u010dkov, pod imenom Arandu<\/em>. Oglejte si jih tukaj<\/a>.<\/p>\n\n

\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n

Kaj pomeni <\/strong>Arandu<\/em><\/strong>?<\/strong><\/p>\n\n

Arandu<\/em> ima ve\u010d pomenov, med drugimi tudi <\/em>\u201cpridobiti znanje s pomo\u010djo \u017eivljenjskih izku\u0161enj, ki temeljijo na povezanosti z okoljem\u201d<\/em>.<\/p>\n\n

V seriji videoposnetkov lahko spoznamo tudi kritike o na\u010dinih \u017eivljenja nas, \u201cprebivalcev t.i globalnega severa\u201d, kako akumuliramo dobrine, preve\u010d porabljamo, izbiramo posameznike pred skupnostjo in bolj vrednotimo dobi\u010dek kot \u017eivljenje. Posledi\u010dno vodje staroselskih ljudstev poro\u010dajo o tem, kar vidijo na svojih ozemljih: vedno ve\u010d je izsekavanja gozda, reke so bolj onesna\u017eene, drevesa se sekajo in po\u017eigajo; prihaja do invazije in tatvine skupnih virov (voda, biotska raznovrstnost, les, zemlja); vedno ve\u010d je konfliktov in nasilja.<\/p>\n\n

Brazilija se ravno v teh tednih soo\u010da z eno bolj su\u0161nih sezon. Te pa \u017eal sovpadajo \u0161e s hudimi po\u017eari oz. bolje re\u010deno podtaknjenimi po\u017eigi<\/strong>, kjer se za pridobivanje novih obdelovalnih povr\u0161in namenoma in nepovratno uni\u010duje ta edinstven ekosistem. Levji dele\u017e odgovornosti za uni\u010denje Amazonije nosi tudi Evropska unija. Ta sicer sama direktno ne neti ognja, vendar pa z nara\u0161\u010dajo\u010dim povpra\u0161evanjem po izdelkih in surovinah (npr. soja, govedina in palmovo olje), ki prihajajo iz pogori\u0161\u010d Amazonije, spodbuja deforestacijo in tako bistveno prispeva k pospe\u0161evanju okoljske krize. <\/p>\n\n

Letos so znanstveniki prvi\u010d potrdili<\/a>, da dolo\u010deni deli Amazonskega pragozda oddajajo ve\u010d CO2 kot pa ga sprejemajo. Eden izmed klju\u010dnih ekosistemov na Zemlji, ki je bla\u017eil posledice podnebne krize, zaradi \u010dlovekovih posegov tako ni ve\u010d zmo\u017een opravljati te pomembne funkcije. <\/p>\n\n

Tudi trenutna COVID pandemija in \u0161e \u0161tevilne druge krize, s katerimi se svet soo\u010da, nas bolj kot kadarkoli prej motivirajo, da prevzamemo \u201cArandu<\/em> odnos\u201d \u2013 da opazujemo, poslu\u0161amo, razmi\u0161ljamo in se u\u010dimo od tradicionalnih razumevanj staroselskih prebivalstev. In \u0161e pomembneje, da se borimo za njihovo pravico do nemotenega upravljanja lastnih ozemlji.<\/strong> \u0160tudija<\/a> je namre\u010d potrdila, da imajo ozemlja, ki jih upravljajo staroselska ljudstva, nekoliko bolj\u0161o biotsko raznovrstnost kot obstoje\u010da zavarovana obmo\u010dja pod dr\u017eavnim upravljanjem. To pa je v dana\u0161njem \u010dasu, ko smo pri\u010da mno\u017ei\u010dnemu izumiranju vrst, izrednega pomena.\u00a0<\/p>\n\n

\n
Oglej si serijo \u201cARANDU\u201d<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n

“Ko posku\u0161amo izbrati samo eno stvar, spoznamo, da je pritrjena na vse ostalo v vesolju.\u201d<\/em> John Muir <\/p><\/blockquote>\n

Block content is empty. Check the block’s settings or remove it.<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Danes, 9. avgusta, obele\u017eujemo t.i. mednarodni dan domorodnih ljudstev. Brazilija je ena izmed dr\u017eav z najve\u010djim etni\u010dnim bogastvom na svetu. Tam \u017eivi vsaj 305 avtohtonih ljudstev, ki govorijo…<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":4205,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43],"tags":[25],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-4204","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","tag-gozdovi","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4204","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4204"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4204\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49333,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4204\/revisions\/49333"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4205"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4204"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4204"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4204"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=4204"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}