{"id":4217,"date":"2021-08-16T11:18:31","date_gmt":"2021-08-16T11:18:31","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=4217"},"modified":"2023-06-01T16:09:27","modified_gmt":"2023-06-01T16:09:27","slug":"huje-je-kot-smo-mislili-novo-porocilo-ipcc-ja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/4217\/huje-je-kot-smo-mislili-novo-porocilo-ipcc-ja\/","title":{"rendered":"Huje je, kot smo mislili: Novo poro\u010dilo IPCC-ja"},"content":{"rendered":"\n<p>Leto\u0161nje poletje res ne prizana\u0161a z vremenskimi ekstremi. Tudi pri nas smo \u017ee ob\u010dutili posledice visokih temperatur, neurij in hude to\u010de, med prebiranjem novic in spremljanjem dogajanja po svetu pa je jasno, da skorajda ni ve\u010d koti\u010dka sveta, ki se ne bi spopadal z ekstremnimi vremenskimi pojavi.\u00a0<\/p>\n\n<p>Vse od uni\u010dujo\u010dih po\u017earov, kakr\u0161ni pusto\u0161ijo po Sibiriji, Kanadi, Gr\u010diji in Tur\u010diji; neurij in poplav, ki so pred nekaj tedni zajela Nem\u010dijo in Belgijo, pred dnevi pa so na jugu Italije izmerili 48,8 \u00b0C, kar naj bi bil evropski temperaturni rekord.&nbsp;<\/p>\n\n<p>Zavedam se, da nas v prihodnje \u010daka \u0161e ve\u010d tak\u0161nih rekordov in ekstremov, posledi\u010dno bo tudi vedno ve\u010d \u017eivljenj ogro\u017eenih zaradi teh posledic globalnega segrevanja.<\/p>\n\n<p>Prej\u0161nji teden je iz\u0161lo <strong>poro\u010dilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC)<\/strong>, ki deluje pod okriljem Zdru\u017eenih narodov. Poro\u010dilo je delo skupine znanstvenikov iz celega sveta in opozarja na naravo nedavnih obse\u017enih podnebnih sprememb brez primere v kontekstu celotne \u010dlove\u0161ke zgodovine.\u00a0<\/p>\n\n<p>V nadaljevanju vam bom podrobneje predstavila le nekaj najbolj odmevnih ugotovitev, ve\u010d podrobnosti pa si lahko preberete v poro\u010dilu, ki je na voljo na spodnji povezavi.\u00a0<\/p>\n\n<div class=\"wp-block-buttons is-layout-flex wp-block-buttons-is-layout-flex\">\n<div class=\"wp-block-button is-style-secondary\"><a class=\"wp-block-button__link\" href=\"https:\/\/www.ipcc.ch\/sr15\/\">CELOTNO PORO\u010cILO<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>Znanstveniki so prvi\u010d nedvomno potrdili &#8211; ogrevanje ozra\u010dja, oceanov in kopnega je <strong>posledica \u010dlovekove dejavnosti.&nbsp;<\/strong><\/li><li>V letih 2011\u20132020 je bila svetovna povr\u0161inska temperatura za pribli\u017eno 1,09 \u00b0C nad predindustrijsko ravnjo. <strong>Temperature danes pa so primerljive s tistimi, ki so jih nazadnje do\u017eiveli pred pribli\u017eno 125 000 leti<\/strong>, ko je bila grenlandska ledena plo\u0161\u010da manj\u0161a, gladina morja pa je bila verjetno 5-10 metrov vi\u0161ja kot danes.&nbsp;<\/li><li>Koncentracija <strong>atmosferskega CO<sub>2<\/sub> (410 ppm) \u017ee najmanj 2 milijona let ni bila tako visoka.&nbsp;<\/strong><\/li><li>Od prej\u0161njega ocenjevalnega poro\u010dila (l. 2013) se je globalna povr\u0161inska temperatura mo\u010dno segrela, pri \u010demer je <strong>zadnjih pet let (2016\u20132020) najbolj vro\u010dih<\/strong> od bele\u017eenja, tj. vsaj od leta 1850.&nbsp;<\/li><li><strong>Pospe\u0161ile so se stopnje dviga morske gladine in izgube ledu.<\/strong> Stopnja dviga morske gladine se je v primerjavi s tistimi v letih 1901\u20131971 skoraj potrojila, medtem ko je bila povpre\u010dna stopnja izgube mase grenlandske ledene plo\u0161\u010de v obdobju 2010-2019 pribli\u017eno \u0161estkrat hitrej\u0161a v primerjavi z obdobjem 1992-1999. Ledena plo\u0161\u010da na Antarktiki je v letih 2010-2019 v povpre\u010dju izgubljala maso trikrat hitreje kot v letih 1992-1999.&nbsp;<\/li><li>Znanstvenimi navajajo vse mo\u010dnej\u0161e <strong>dokaze o \u010dlove\u0161kemu vplivu, ki je zaslu\u017een za vremenske ekstreme.<\/strong> Dokazi o vremenskih spremembah in povezavi z emisijami, ki jih povzro\u010da \u010dlovek, so se okrepili za ve\u010d vrst ekstremov od prej\u0161njega ocenjevalnega poro\u010dila, zlasti za ekstremne padavine, su\u0161e in tropske ciklone.&nbsp;<\/li><\/ul>\n\n<p>Ta dejstva naj nam slu\u017eijo kot alarm za ukrepanje &#8211;&nbsp; jasno je namre\u010d, da so re\u0161itve za zaustavitev nara\u0161\u010danja emisij topologrednih na voljo tukaj in zdaj. Dvoma ni nobenega: potrebno se bo odzvati hitro in odlo\u010dno. V Sloveniji je tako najpomembnej\u0161e <strong>opu\u0161\u010danje premoga<\/strong> \u0161e v tem desetletju, najkasneje do leta 2030, obenem pa bodo potrebne investicije in nalo\u017ebe v obnovljive vire energije.&nbsp;<\/p>\n\n<p>Najve\u010dji potencial, ki je hkrati tudi najbolj neizkori\u0161\u010den, je <strong>pridobivanje energije iz sonca<\/strong>. Tehni\u010dni potencial son\u010dnih elektrarn v Sloveniji na obstoje\u010dih objektih je ocenjen na dobrih 27 TWh letno, kar je skoraj dvakratnik sedanje proizvodnje elektri\u010dne energije v Sloveniji.&nbsp;<\/p>\n\n<p>V ob\u010dini Hrastnik, natan\u010dneje <strong>v<\/strong> <strong>Prapretnem<\/strong>, <strong>na zemlji\u0161\u010du nekdanjega odlagali\u0161\u010da nenevarnih odpadkov biv\u0161e termoelektrarne Trbovlje, bo zrasla <a href=\"https:\/\/e-activist.com\/page\/email\/click\/1850\/5449712?email=O3CQe6%2B9883K0CYtka3GiQN%2BRR2ul1GhmZAK81VjEpg=&amp;campid=LvZYXmm16Q%2BZkArzVWMSmA==\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">nova son\u010dna elektrarna<\/a><\/strong>, ki bo z energijo zagotavljala 800 gospodinjstvom. Tak\u0161ni projekti so uresni\u010dljivi in mo\u017eni tudi drugod po Sloveniji. Prepri\u010dana sem, da bo s pravimi politi\u010dnimi spodbudami mo\u017ena tudi mno\u017ei\u010dna solarizacija na\u0161ih streh v prihodnjih letih, jasno pa je tudi, da so te re\u0161itve vedno bolj cenovno dostopne.&nbsp;<\/p>\n\n<p>V Sloveniji je mnogo prilo\u017enosti tudi na podro\u010dju<strong> trajnostnega transporta<\/strong>, pri \u010demer mislim predvsem na zmanj\u0161anje \u0161tevila avtomobilov z notranjim izgorevanjem, predvsem pa investicije v \u017eelezni\u0161ke in kolesarske infrastukture.&nbsp;<\/p>\n\n<p>Tudi na podro\u010dju oskrbe s hrano je \u0161e mnogo prostora za okolju prijaznej\u0161e na\u010dine pridelave hrane, prvi korak bi tako moral biti pove\u010danje <strong>samooskrbe s sadjem, zelenjavo in \u017eitaricami<\/strong> &#8211; to pomeni tudi manj emisij iz transporta in spodbuja razvoj pode\u017eelja in lokalnih skupnosti.&nbsp;<\/p>\n\n<p>Nenazadnje pa, <strong>premisliti bo potrebno tudi na\u0161e razumevanje razvoja<\/strong>, pri \u010demer bo nujen premislek o alternativnih ekonomskih modelih. Slepo zasledovanje logike dobi\u010dka in nebrzdana gospodarska rast se kot edini kazalnih blaginje vse bolj postavljata pod vpra\u0161aj. Za primeri si vzemimo Amsterdam, ki svoje okrevanje po epidemiji covid gradi na principih t.i. <a href=\"https:\/\/e-activist.com\/page\/email\/click\/1850\/5449713?email=O3CQe6%2B9883K0CYtka3GiQN%2BRR2ul1GhmZAK81VjEpg=&amp;campid=LvZYXmm16Q%2BZkArzVWMSmA==\" target=\"_blank\" rel=\"noreferrer noopener\">Doughnut economy<\/a>, ki ga je svetu predstavila britanska ekonomistka Kate Raworth iz Univerze Oxford.&nbsp; Gre za ekonomski model, ki predlaga alternativo gospodarski rasti za vsako ceno. Osrednja ideja tega modela je preprosta: <strong>gospodarski cilji morajo zadostiti \u010dlovekovim potrebam v sprejemljivih mejah za planet<\/strong>. Uspe\u0161nost gospodarstva pa se meri glede na to, v kolik\u0161ni meri so zadovoljene potrebe ljudi, ne da bi presegli ekolo\u0161ko omejitve Zemlje. To stanje predstavlja obmo\u010dje med potrebami ljudi in ekolo\u0161kimi omejitvami Zemlje predstavlja varen in pravi\u010den prostor za \u010dlove\u0161tvo.<\/p>\n\n<p>Okoljska vpra\u0161anja ne smejo biti ve\u010d obrobna politi\u010dna tema, varovanje in za\u0161\u010dito okolja bo potrebno postaviti v sredi\u0161\u010de vseh nalo\u017eb in politik.<\/p>\n\n<p>Gre za vpra\u0161anje pre\u017eivetja &#8211;\u00a0 \u010de \u017eelimo zaustaviti globalno segrevanje in ohraniti \u017eivljenje na tem planetu tudi za prihodnje generacije, se bodo odlo\u010dni rezi emisij morali zgoditi \u010dimprej.\u00a0 Pred nami\u00a0 niso le veliki izzivi, ampak tudi velike prilo\u017enosti. Zdaj je trenutek, da smo drzni in da zahtevamo velike spremembe.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Prej\u0161nji teden je iz\u0161lo poro\u010dilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem Zdru\u017eenih narodov.<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":3780,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[45],"tags":[23,32],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-4217","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podnebje","tag-podnebje","tag-brezpremoga","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4217","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4217"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4217\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4218,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4217\/revisions\/4218"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3780"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4217"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4217"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4217"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=4217"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}