{"id":4220,"date":"2021-08-25T08:57:17","date_gmt":"2021-08-25T08:57:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=4220"},"modified":"2025-07-02T09:41:32","modified_gmt":"2025-07-02T07:41:32","slug":"50-let-greenpeacea","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/4220\/50-let-greenpeacea\/","title":{"rendered":"50 let Greenpeacea"},"content":{"rendered":"\n

V mesecu, ko bo Greenpeace bele\u017eil 50 let boja za za\u0161\u010dito na\u0161ega okolja, je pravi \u010das, da se spomnimo preteklosti, a tudi ozremo v prihodnost.<\/p>\n\n

Tukaj in zdaj mora okoljsko gibanje zdru\u017eiti milijardo posameznikov, \u010de \u017eelimo prepre\u010diti najhuj\u0161e posledice podnebnih sprememb in propad biotske raznovrstnosti. Lotiti se moramo razbijanja struktur mo\u010di in mi\u0161ljenja, ki omogo\u010dajo uni\u010devanje okolja ter zahtevati zeleno, mirno in pravi\u010dno prihodnost.<\/p>\n\n

Pred 50-imi leti je skupina aktivistov odplula na pot proti eksplozijam jedrskega oro\u017eja in ustvarila Greenpeace.<\/p>\n\n

Irving Stowe, soustanovitelj Greenpeacea, je njihov na\u010drt, da z majhno ladjico blokirajo teste atomske bombe na Aleutskem otoku opisal kot \u00bbizlet za \u017eivljenje in za mir\u00ab<\/em>. Nih\u010de izmed 12-ih \u010dlanov majhne ekipe ni vedel, da bo njihov izlet ustvaril globalno organizacijo in spremenil svet.<\/p>\n\n

15. septembra letos bomo obele\u017eili 50 let od tega prvega potovanja in se spomnili kampanj, zmag, nau\u010denih lekcij ter izjemnih ljudi, ki so bili in so srce Greenpeacea.<\/p>\n\n

Zahvaljujemo se zaposlenim, ki si dnevno prizadevajo za za\u0161\u010dito gozdov in oceanov, prostovoljcem, ki se borijo proti po\u017earom v Rusiji in ki preplavljajo parlamente ter sejne sobe vsepovsod po svetu, da ljudem na pozicijah mo\u010di povejo resnico. Zahvaljujemo se donatorjem, ki vsak mesec prispevajo majhno donacijo, upokojencem, ki na protestih hodijo ob strani podnebnim aktivistom, vsem udele\u017eencem kampanj in znanstvenikom, ki osvetljujejo problemati\u010dno industrijo fosilnih goriv, ki se skriva za la\u017emi in tako prihodnjim generacijam krade stvari, ki so neprecenljive.<\/p>\n\n

Zadnjih 50 let smo se pripravljali. Tukaj in zdaj moramo \u010drpati iz vseh nau\u010denih lekcij zadnjega pol stoletja in postati moramo bolj ustvarjalni, bolj nepopustljivi ter bolj zdru\u017eeni kot kadarkoli prej. Tukaj in zdaj je \u010das, da milijarda posameznikov za\u010dne ukrepati prav na meji svoje cone udobja, na mestu, kjer se za\u010denja pogum in kjer upanje osvetli pot.<\/p>\n\n

\n\n

\u00bb\u010cudovito je, kaj lahko dose\u017ee le nekaj ljudi, zbranih okoli kuhinjske mize.\u00ab<\/em><\/p>Dorothy Stowe, ustanovna \u010dlanica Greenpeacea<\/em><\/cite><\/blockquote>\n\n

\n\n
\"Leaving
Zdravica ladji Phyllis Cormack (ki so ji rekli tudi Greenpeace<\/em>) ob odhodu iz mesta Vancouver, 15. septembra 1971, z namenom ustaviti jedrske poskuse na otoku Amchitka z vplutjem v obmo\u010dje omejenega gibanja. Posadka na ladji je pionir zelenega gibanja, ki je oblikoval prvotno skupino, kasneje znano pod imenom Greenpeace. Od leve proti desni v smeri urinega kazalca: Thurston, Metcalfe, Darnell, Cummings, Hunter, Bohlen, Moore, Simmons
\u00a9 Greenpeace \/ Robert Keziere<\/div><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n

Pomembni dogodki<\/h3>\n\n

1971: Ustanovitveno potovanje<\/strong><\/p>\n\n

Prvo Greenpeaceovo potovanje se je zgodilo 15. septembra 1971, ko je ladja Phyllis Cormack (klicali so jo tudi “Greenpeace”) iz Vancouvra v Kanadi odplula proti otoku Amchitka ob obali Aljaske.<\/p>\n

<\/div>\n

Cilj 12-ih ljudi na krovu je bil zaustavitev jedrskih testov na otoku, to pa so \u017eeleli dose\u010di z odplutjem na prepovedano obmo\u010dje. Irwing Stowe, soustanovitelj Greenpeacea, je na\u010drt opisal kot \u00bbizlet za \u017eivljenje in za mir\u00ab.<\/em> Nih\u010de izmed 12-ih \u010dlanov majhne skupine ni vedel, da bo njihov izlet ustvaril globalno organizacijo in spremenil svet.<\/p>\n\n

Pravzaprav ladja nikoli ni prispela do otoka \u2013 prestregla jo je obalna stra\u017ea ZDA. Posadka je zato svojo pot ozna\u010dila za neuspe\u0161no. Vse dokler se aktivisti niso vrnili domov in odkrili ve\u010d sto podpornikov, ki so \u010dakali, da jih pozdravijo ob njihovem vstopu v Vancouvrsko pristani\u0161\u010de.<\/p>\n\n

\"Phyllis
Podporniki so \u010dakali v mokrem snegu, ko se je ladja Phyllis Cormack vrnila v pristani\u0161\u010de Vancouver s prvega protesta Greenpeacea proti jedrskim poskusom ob obali Kanade.
\u00a9 Greenpeace \/ Robert Keziere<\/div><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n

Kljub temu, da niso dosegli svojega prvotnega cilja, je prvo dejanje Greenpeacea ustvarilo tako velik pritisk na vlado ZDA, da so bili testi posledi\u010dno ustavljeni, otok Amchitka pa ostaja naravni rezervat vse do dana\u0161njega dne.<\/p>\n\n

1974: Francija kon\u010da jedrske poskuse<\/strong><\/p>\n\n

Leta 1974 je Francija naznanila, da bodo kon\u010dali svoj program atmosferskega jedrskega testiranja \u2013 odlo\u010ditev, ki je efektivno odstranila atmosfersko testiranje iz celotnega Pacifika.<\/p>\n\n

Testi so se izvajali od leta 1960 dalje, ogromno u\u010dinkov na ljudi in okolje pa je ostalo popolnoma spregledanih.<\/p>\n\n

Na Novi Zelandiji se je leta 1972 David McTaggart odzval na Greenpeaceov oglas v \u010dasopisu in prostovoljno ponudil svojo ladjo, Vega, za uporabo v protestu proti testiranju. Po tem, ko so izvedli priprave s kanadskim Greenpeaceom, se je pet\u010dlanska posadka pod vodstvom McTaggarta, maja odpravila iz Nove Zelandije na jadrnici z novim imenom \u00bbGreenpeace III\u00ab. Posadka je spo\u0161tovala mednarodno pravo pri dolo\u010ditvi to\u010dk zasidranja, ampak ignorirala francosko enostransko izjavo, ki je to obmo\u010dje dolo\u010dila za prepovedano. Prisotnost ladje je prisilila francosko vlado, da ustavi testiranje. V upanju, da bi zaklju\u010dili sramotno situacijo, se je Francosko plovilo vojne mornarice zaletelo v ladjo Greenpeacea.<\/p>\n\n

David je ladjo popravil in leto kasneje, avgusta 1973, z Greenpeaceom ponovno odplul proti atolu Moruroa, da bi prepre\u010dil testiranje jedrskih oro\u017eij, tokrat v spremstvu \u0161e nekaterih drugih ladij. Greenpeace III je odplul na obmo\u010dje, ki ga je francoska vlada ozna\u010dila kot prepovedano, zato so se na njihov krov vkrcali francoski mornarni\u0161ki specialci. Hudo so pretepli protestnika Davida McTaggarta in Neila Ingrama, posnetke napada pa je z ladje pretihotapila Ann-Marie Horne.<\/p>\n

<\/div>\n

Incident je povzro\u010dil svetovno ogor\u010denje in leta 1974 je Francija naznanila, da bo ustavila svoj atmosferski program testiranja.<\/p>\n\n

1982: Moratorij na kitolov<\/strong><\/p>\n\n

Po desetletni kampanji, ki je vklju\u010devala ne\u0161teto soo\u010denj na morju med Greenpeaceovimi aktivisti in kitolovci, je Mednarodna komisija za kitolov (IWC \u2013 International Whaling Commisiion<\/em>), kon\u010dno ustavila komercialni kitolov.<\/p>\n\n

Ko je se kampanja v 70-ih za\u010dela, se je skupno \u0161tevilo sinjih kitov zmanj\u0161alo na ocenjeno manj kot 6000. Enako zmanj\u0161anje se je kazalo tudi pri kitih grbavcih; populacije pacifi\u0161kih sivih kitov, borealnih kitov (zajvalov) in kitov glava\u010dev so se prepolovile.<\/p>\n\n

Slike Greenpeaceovih aktivistov, ki se v mednarodnih vodah soo\u010dajo s kitolovskim ladjevjem in se pri tem s svojimi telesi postavljajo na pot harpunam, so opozorile na to tematiko in nanjo usmerile tudi pozornost \u0161ir\u0161e javnosti. Slike mrtvih kitov so obkro\u017eile svet in javno mnenje se je obrnilo proti kitolovcem.<\/p>\n\n

Kampanje po svetu so \u0161e naprej zbirale podporo javnosti proti tej praksi in leta 1979 je IWC ustanovila rezervat kitov v Indijskem oceanu (Indian Ocean Whale Sanctuary<\/em>) kot prakti\u010dni ohranitveni ukrep.<\/p>\n\n

Greenpeace je \u0161e naprej izvajal pritisk vse do leta 1982, ko je IWC kon\u010dno naznanil tisto, za kar so se zavzemali aktivisti in proti \u010demur so se borili lobiji: moratorij na komercialen kitolov. Po desetletju boja je okrnjena svetovna populacija kitov dobila mo\u017enost, da si opomore.<\/p>\n

<\/div>\n

1985: Greenpeace vodi \u2018Operacijo Exodus\u2019 \u2013 evakuacijo prebivalcev otoka Rongelap<\/strong><\/p>\n\n

Otok Rongelap v Pacifiku je bil leta 1954 \u017ertev posledic jedrskih testov, ki so jih na tem podro\u010dju izvajale ZDA.<\/p>\n\n

Medtem ko so bili prebivalci otokov Bikini in Enewetaka evakuirani iz njihovih domov \u017ee pred izvajanjem testov, prebivalci otoka Rongelap \u2013 ki le\u017ei nekaj ve\u010d kot 150 km stran \u2013 niso imeli te sre\u010de.<\/p>\n\n

V le \u0161tirih urah po detonaciji 15 megaton te\u017eke \u00bbBravo\u00ab bombe, so se posledice eksplozije za\u010dele usedati na otoku. Oto\u010dani so poro\u010dali o finem, belem pepelu, ki je padal na prebivalce, ki so stali zunaj. Ta pepel se je razgradil v pitno vodo in za\u0161el v hi\u0161e.<\/p>\n\n

Leta 1957 je vlada ZDA razglasila Rongelap varen za \u017eivljenje. Ampak odstotek spontanega splava med \u017eenskami, ki so tam \u017eivele je bil kar dvakrat ve\u010dji od tistega pri \u017eenskah, ki nikoli niso bile izpostavljene tak\u0161nim visokim ravnem sevanja.<\/p>\n\n

\"Girl
Deklica z okvarami pri rojstvu, domnevno zaradi jedrskega sevanja, ki so posledica jedrskih poskusov ZDA.
\u00a9 Greenpeace \/ Fernando Pereira<\/div><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n

Oto\u010dani so na pomo\u010d poklicali Greenpeaceove aktiviste in 17. maja je ladja Rainbow Warrior prispela na otok. V naslednjih desetih dneh je posadka Greenpeacea evakuirala ve\u010d kot 300 oto\u010danov in ve\u010d kot 100 ton materiala za grajenje na varnej\u0161i otok Mejato, ki le\u017ei 180 km stran.<\/p>\n

<\/div>\n

1985: Francoska ladja bombardira ladjo Rainbow Warrior<\/strong><\/p>\n\n

10. julija 1985 je bila Greenpeaceova ladja Rainbow Warrior zasidrana v Aucklandu, na Novi Zelandiji \u2013 pripravljali so se na proteste proti jedrskemu testiranju na atolu Moruroa \u2013 ko so tajni agenti francoske vlade na trup ladje podtaknili dve bombi. Eksplozija, ki je sledila je potopila ladjo in ubila 35-letnega Portugalca in Greenpeaceovega aktivista Fernanda Periera.<\/p>\n\n

\"Fernando
Fernando Pereira, fotograf Greenpeacea, ki je umrl v bombardiranju Mavri\u010dnega Bojevnika (ladje Rainbow Warrior).
\u00a9 Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n

Na za\u010detku je francoska vlada zanikala kakr\u0161nokoli v\u00e9denje o tem dogodku, ampak kmalu je postalo jasno, da so bili vpleteni. S\u010dasoma je francoski premier Laurent Fabius na televiziji povedal pretreseni javnosti, da so agenti organizacije DGSE v izvr\u0161evanju ukazov potopili ladjo.<\/p>\n

<\/div>\n

Svet je bil \u0161okiran in jezen na odlo\u010ditev tuje vlade, da bo na mirne proteste odgovorila s smrtonosno silo.<\/p>\n\n

Greenpeace je potopljeno ladjo Rainbow Warrior nadomestil z novim plovilom in drugi Rainbow Warrior (Rainbow Warrior II) je bil 22 let del izvajanja kampanj za zeleno in mirno prihodnost. Leta 2011 je tretji Rainbow Warrior (Rainbow Warrior III) \u2013 prva ladja na svetu, ki je bila zgrajena za namene okoljevarstvenih kampanj \u2013 za\u010del svojo pot in s sabo nosi prvotni duh.<\/p>\n

<\/div>\n

1991: World Park Base in Antarktika<\/strong><\/p>\n\n

Leta 1987 je Greenpeace ustanovil World Park Base \u2013 celoletno bazo na Antarktiki, ki se nahaja na Cape Evansu na otoku Ross, znotraj ozemlja Rossove odvisnosti. Baza je bila postavljena z namenom, da si Greenpeace zagotovi svoj sede\u017e za pogajalsko mizo med dr\u017eavami \u010dlanicami Sporazuma o Antarktiki.<\/p>\n\n

\"Greenpeace
Greenpeace World Park Base, Antarktika
\u00a9 Greenpeace \/ Steve Morgan<\/div><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n

Greenpeaceovi aktivisti so na enem izmed najbolj izoliranih obmo\u010djih bazo vodili med letoma 1987 in 1991. Ekipa je spremljala onesna\u017eevanje sosednjih baz in od drugih dr\u017eav zahtevala sprejetje odgovornosti za njihovo ravnanje. Leta 1990 je Greenpeace pri\u0161el na naslovnice \u010dasopisov, ko je 15 protestnikov prepre\u010dilo Francozom, da zgradijo vzletno in pristajalno stezo na Dumont D\u2019Urville-u. Gradbeno delo je bilo kontroverzno, saj naj bi z dinamitom uni\u010dili bivali\u0161\u010da pingvinov, ki tam gnezdijo. Celo francoski znanstveniki so priznali, da gradnja te vzletne in pristajalne steze kr\u0161i pravila Sporazuma o Antarktiki.<\/p>\n

<\/div>\n

Bazo so dokon\u010dno zaprli leta 1991, ko so se \u010dlani Sporazuma o Antarktiki strinjali, da sprejmejo nov okoljski protokol, ki je vklju\u010deval minimalno 50-letno prepoved kakr\u0161negakoli rudarjenja mineralov. Do leta 1997 je bil protokol ratificiran od vseh dr\u017eav, ki so imele baze na Antarktiki. Antarktika je bila za\u0161\u010ditena.<\/p>\n\n

1993: Londonska konvencija sprejela prepoved odlaganja jedrskih odpadkov v morje<\/strong><\/p>\n\n

Po 15-letni kampanji, ki je vklju\u010devala \u0161tevilne ukrepe na morju, predlo\u017eitev vlog in zbiranje podpore javnosti s strani Greenpeacea in zaveznikov, je Londonska konvencija sprejela dokon\u010dno prepoved odlaganja vseh jedrskih odpadkov v morje.<\/p>\n

<\/div>\n

Konvencija je bila izreden dose\u017eek v Greenpeaceovi dolgo trajajo\u010di \u2013 \u0161e vedno trajajo\u010di \u2013 kampanji za zdrave oceane.<\/p>\n\n

1995: Kampanja Brent Spar vodi do izjemne zmage v boju proti odpadkom v oceanih<\/strong><\/p>\n\n

Eno izmed Greenpeaceovih najbolj poznanih dejanj \u2013 okupacija naftne plo\u0161\u010dadi Brent Spar \u2013 se je leta 1995 odvijalo v Severnem morju.<\/p>\n\n

Aktivisti so kot del koordinirane svetovne kampanje okupirali plo\u0161\u010dad za ve\u010d kot tri tedne, s \u010dimer so izvajali pritisk na predlog organizacije Shell, da bi \u00bbodpadke s plo\u0161\u010dadi odlagali v globoko morje\u00ab, kar je vklju\u010devalo tudi 11.000 ton nafte.<\/p>\n

<\/div>\n

Kampanja je bila s\u010dasoma uspe\u0161na in Shell je opustil svoje na\u010drte, da bo odpadke s plo\u0161\u010dadi spustil v ocean.<\/p>\n\n

1995: Krik, ki so ga sli\u0161ali po celem svetu<\/strong><\/p>\n\n

Junija 1995 je francoska vlada naznanila, da bo vztrajala pri osmih podzemnih jedrskih testih na atolu Moruroa, preden je kon\u010dno ratificirala pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih preskusov Zdru\u017eenih Narodov (ZN) in tako kon\u010dala svoj izjemno nepopularen program.<\/p>\n\n

Greenpeaceov odgovor je bil, da so na atol Moruroa poslali Rainbow Warrior II z misijo prvotne ladje iz leta 1973 \u2013 da protestira in javno prika\u017ee teste in \u010de je le mogo\u010de, da jih tudi prekine. Rainbow Warrior II in \u0161e ena Greenpeaceova ladja sta na rob francoske izklju\u010ditvene cone pripluli 1. septembra. Francoska vojna ladja Prairial je ploviloma naro\u010dila, naj se obrneta, ampak nazaj so prejeli le odgovor: \u00bbSporo\u010dilo prejeto, brez komentarja.\u00ab<\/em><\/p>\n\n

Francoski komandosi so nato preplavili ladji s kavlji in solzivcem ter aretirali vse na krovu. Govornica kampanje Stephanie Mills se je uspe\u0161no zaprla v radijsko sobo, od koder je v \u017eivo poro\u010dala medijem, medtem ko so razbili okna in v sobe vrgli granate s solzivcem. Sli\u0161alo se je lahko krike in ka\u0161ljanje tistih, ki so bili v sobi.<\/p>\n\n

\"Stephanie
Stephanie Mills. Greenpeaceova vodja kampanje na krovu RAINBOW WARRIOR med akcijo proti poskusom francoskega jedrskega oro\u017eja v Moruroi. (Ju\u017eni Pacifik, avgust 1995)
\u00a9 Greenpeace \/ Steve Morgan<\/div><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n

Video posnetek racije in avdio posnetek krikov miroljubnih protestnikov sta preplavila svet in zanetila val nasprotovanja proti testiranju in januarja 1996 je francoski predsednik naznanil dokon\u010dni konec programa.<\/p>\n\n

1997: Greenpeace ustvari Greenfreeze<\/strong><\/p>\n\n

Greenpeace revolucionira trg hladilnikov z izdelavo \u00bbGreenfreezea\u00ab, doma\u010dega hladilnika brez kemikalij, ki tanj\u0161ajo ozonski pla\u0161\u010d in povzro\u010dajo znatno globalno segrevanje.<\/p>\n\n

\"CFC
Prvi hladilnik brez klorofluoroogljikovodikov (t.i. freoni). “Greenfreeze” je bil razvit v sodelovanju z Greenpeaceom, izdelalo pa podjetje DDK Scharfenstein.
\u00a9 Manfred Scharnberg \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n

Greenpeace je za razvoj Greenfreeza prejel UNEP Ozone<\/em> nagrado. Na podelitvi nagrad so pri ZN povedali: \u00bbGreenpeace International je igral pomembno vlogo pri pove\u010danju dovzetnosti vlad, da morajo po\u010dasi prenehati z uporabo snovi, ki tanj\u0161ajo ozonski pla\u0161\u010d. Ker s tem niso bili zadovoljni, so razvili hladilni sistem, ki ne vsebuje nobene snovi, ki bi \u0161kodovala ozonskemu pla\u0161\u010du.\u00ab<\/em><\/p>\n\n

Greenfreeze sistem je bil prosto dostopen za komercializacijo in ga sedaj prodaja nekaj velikih evropskih proizvajalcev. Na ta na\u010din je Greenpeace naredil pomemben in konstruktiven doprinos k za\u0161\u010diti ozonskega pla\u0161\u010da.<\/p>\n\n

2010: Greenpeace izvede pritisk na podjetje Nestl\u00e9, da preneha z uni\u010devanjem de\u017eevnega pragozda<\/strong><\/p>\n\n

Multinacionalno podjetje Nestl\u00e9, ki proizvaja hrano in pija\u010do, se je prvo strinjalo, da bodo nehali kupovati palmovo olje od virov, ki uni\u010dujejo indonezijski pragozd. Ta odlo\u010ditev je rezultat osemtedenskega gromozanskega pritiska s strani potro\u0161nikov na dru\u017eabnih omre\u017ejih in nenasilnih neposrednih akcij Greenpeaceovih aktivistov, po katerih se je podjetje strinjalo z zahtevami globalne kampanje proti njihovi znamki Kit Kat.<\/p>\n\n

2015: Razkritje ve\u010d kot tridesetletnega nezakonitega ribolova v Zahodni Afriki<\/strong><\/p>\n\n

Greenpeaceova ladja Esperanza je od 26. oktobra do 21. novembra 2014 plula skozi “izklju\u010dne ekonomske cone” Senegala, Gvineje Bissau in Gvineje, da bi opozorila na trenutni prelov in dokumentirala nezakonite ter uni\u010dujo\u010de ribolovne dejavnosti v Zahodni Afriki. Rezultati dokumentacije ka\u017eejo, da zahodnoafri\u0161ke vode \u0161e vedno ogro\u017eajo uni\u010dujo\u010de in nezakonite ribolovne prakse.<\/p>\n\n

Maja leta 2015 sta Greenpeace East Asia in Greenpeace Africa objavili poro\u010dilo, ki je razkrilo ve\u010d kot 30 let nezakonitega ribolova v Zahodni Afriki s strani kitajskih podjetij.<\/p>\n\n

Udele\u017eenci kampanje na krovu ladje Esperanza so odkrili incidente nezakonitega, neprijavljenega, neregistriranega (IUU) ribolova s strani kitajskih ribi\u010dev z vle\u010dno mre\u017eo, ki jih upravljajo dr\u017eavna podjetja, povpre\u010dno vsake dva dneva. \u0160e ve\u010d, China National Fisheries Corporation je napa\u010dno poro\u010dala o koli\u010dini ujetih rib na ve\u010dini svojih ladij. Poro\u010dilo je junija prejelo mednarodno pozornost, udele\u017eenci na\u0161e kampanje pa so bili povabljeni na Ministrstvo za kmetijstvo, da bi se o zadevi pogovorili.<\/p>\n

<\/div>\n

Julija je in\u0161pekcijska agencija (National Fishing Inspection Agnecy<\/em>) objavila nove regulacije, ki zahtevajo novo zgrajena ribi\u0161ka plovila za dolge plovbe, ki bodo lahko dokazovala, da upo\u0161tevajo mednarodne standarde o koli\u010dini ujetih rib.<\/p>\n\n

2021: Revolucionarna odlo\u010ditev sodi\u0161\u010da v podnebnem primeru proti podjetju Shell<\/strong><\/p>\n\n

V zgodovinski razsodbi je nizozemsko sodi\u0161\u010de razsodilo, da mora Shell zmanj\u0161ati svoje CO2<\/sub> emisije 45 % neto do leta 2030 \u2013 v primerjavi z letom 2019 (naro\u010deno mu je bilo, da mora zmanj\u0161ati ogljikove emisije skozi svojo celotno dobavno verigo). To je prvi\u010d, da mora velikansko podjetje s fosilnim gorivom prevzeti odgovornost za svoj doprinos k podnebnim spremembam.<\/p>\n\n

Podnebni primer je izvedla organizacija Prijatelji Zemlje Nizozemska (Friends of the Earth Netherlands (Milieudefensie)<\/em>), skupaj z Greenpeace Nizozemska, drugimi NVO-ji in 17.379 posameznimi so-to\u017ee\u010dimi strankami.<\/p>\n\n

Razsodba je jasno sporo\u010dilo celotni industriji fosilnih goriv. Pravni strokovnjaki pri\u010dakujejo, da bo razsodba povod za \u0161tevilne podnebne to\u017ebe po celem svetu. Razli\u010dne pristojnosti pomenijo razli\u010dne zakonite poti, ampak to\u017eniki po svetu lahko in bodo uporabili temeljno na\u010delo, da imajo proizvajalci fosilnih goriv obveznosti, da zmanj\u0161ajo emisije v skladu z znanostjo.<\/p>\n\n

\n\n

Greenpeace danes<\/h3>\n\n

Prva skupina Greenpeaceovih aktivistov je posadila seme, ki je sedaj zraslo v organizacijo s pisarnami v 57-ih dr\u017eavah. Skupaj z ve\u010d sto milijonov podpornikov delujemo kot globalno gibanje, ki se bori za zagotovitev zelene in mirne prihodnosti za vse nas.<\/p>\n\n

V tem \u010dasu so isto upanje in ista dejanja, ki so navdihnila tisto prvo Greenpeaceovo potovanje, prevzeli veliko oblik: od nudenja pomo\u010di v Amazoniji in Pacifiku do ga\u0161enja po\u017earov v Rusiji, razkrivanje nezakonitega ribolova v Zahodni Afriki in izvajanje kampanj za zmanj\u0161evanje emisij po celem svetu.<\/p>\n\n

Ampak osnovni principi so ostali enaki: brez nasilja, popolna neodvisnost od podjetij in politike, upanje in ukrepanje.<\/p>\n\n

V teh letih se je Greenpeace razvil od naslavljanja simptomov do izvorov \u2013 soo\u010da se z mi\u0161ljenji in strukturami mo\u010di, ki poganjajo uni\u010devanje na\u0161ega okolja in podnebja. Prepoznati je potrebno, da je to uni\u010devanje nelo\u010dljivo povezano z neenakostjo in nepravi\u010dnostjo. Kot mednarodna organizacija zato sodelujemo z zavezniki in gibanji po celem svetu, kajti vsi si \u017eelimo zagotoviti zeleno in mirno prihodnost za nas vse.<\/p>\n\n

\n\n

\u00bbGreenpeace je mno\u017eica, podpira ga mno\u017eica, delujemo za vse.\u00ab<\/em><\/p>Bill Darnell, ustanovni \u010dlan Greenpeacea<\/em><\/cite><\/blockquote>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V mesecu, ko Greenpeace bele\u017ei 50 let boja za za\u0161\u010dito na\u0161ega okolja, je pravi \u010das, da se ozremo v prihodnost.<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":4234,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[44],"tags":[26,27],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-4220","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-o-nas","tag-aktivizem","tag-greenpeace","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4220","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4220"}],"version-history":[{"count":20,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4220\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":52818,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4220\/revisions\/52818"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4234"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4220"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4220"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4220"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=4220"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}