Posku\u0161amo biti aktivni na mnogih podro\u010djih, vendar pri na\u0161em delu prevladujejo problematike, povezane s podnebnimi spremembami in energetskih prehodom (tranzicijo od fosilnih k obnovljivim virom energije)<\/strong>. To sta podro\u010dji, na katerih smo bili v zadnjem desetletju najbolj proaktivni. <\/p>\n\n Poglejmo si nekaj trenutkov iz zadnjega desetletja na\u0161ega dela.<\/p>\n\n V tem letu smo organizirali vseslovensko turnejo<\/a> \u00bbZa \u010disto energijo\u00ab<\/strong>, na kateri so lahko dr\u017eavljanke in dr\u017eavljani izrazili podporo \u010disti energiji za Slovenijo. Ustavljali smo se v ve\u010d krajih po celi Sloveniji, kjer smo mimoido\u010dim omogo\u010dili, da so izrazili svojo podporo obnovljivim virom energije. Glavni namen turneje je bil poslati signal na\u0161im politikom, da moramo v Sloveniji spremeniti smer na tem podro\u010dju.<\/p>\n To leto je zaznamoval predvsem danes najbolj odmeven infrastrukturni projekt v dr\u017eavi – gradnja premogovnega bloka TE\u0160 6. Ve\u010dino \u010dasa in energije smo usmerjali v seznanjanje odlo\u010devalcev in javnosti z mnogimi \u0161kodljivimi posledicami projekta TE\u0160 6.<\/strong> \u017de takrat je bilo kristalno jasno, da so bili kriteriji, ki so pogojevali izdajo dr\u017eavnega poro\u0161tva, za TE\u0160 6, nedosegljivi. Obenem ni bilo dvoma, da bo TE\u0160 6 ob zagonu ustvarjal finan\u010dno izgubo. Na\u0161e osrednje sporo\u010dilo je bilo: projekt TE\u0160 6 nikakor ne sme za\u010deti z obratovanjem!<\/strong><\/p>\n\n Skupina organizacij in posameznikov, zdru\u017eenih v pobudi \u0160e je \u010das!<\/em><\/strong>, smo tako na novinarski konferenci<\/a> predstavili zaskrbljujo\u010de izsledke raziskave, ki je nastala pod okriljem Greenpeacea Slovenija: \u00bbDru\u017ebeni stro\u0161ek energije iz \u0160o\u0161tanja \u2013 posledice kurjenja lignita za zdravje ljudi in narodno gospodarstvo\u00ab<\/a> o posledicah kurjenja lignita za zdravje ljudi in dr\u017eavno gospodarstvo.<\/p>\n\n Na Dr\u017eavni zbor smo preko koalicije Ustavimo TE\u0160 6<\/em><\/strong> naslovili vrsto strokovnih dokumentov<\/a>, iz katerih je bilo zelo jasno razvidno, da se je trenutno stanje projekta dalo napovedati \u017ee takrat. Od parlamenta smo jasno zahtevali, da odstopi od dr\u017eavnega poro\u0161tva<\/a> za TE\u0160 6, saj niso bili izpolnjeni vsi pogoji, ki so navedeni v zakonu.<\/p>\n Na\u0161 boj za opu\u0161\u010danje premoga se je nadaljeval tudi z opozorilno akcijo<\/a>, v kateri so Greenpeaceovi aktivisti pred stavbo sede\u017ea dru\u017ebe Holding Slovenske elektrarne (HSE) pozvali vodstvo dru\u017ebe, da naj ne potrdi na\u010drtov Termoelektrarne Trbovlje (TET). Ta je namre\u010d na\u010drtovala za proizvodnjo elektri\u010den energije uporabljati premog \u0161e nadaljnjih trideset let!<\/p>\n Aprila se je prvi\u010d v Sloveniji zasidrala Greenpeaceova ladja, Arctic Sunrise.<\/strong><\/a> Ladja je plula na turneji v podporo evropskim trajnostnim ribi\u010dem. Namen turneje je bilo poslati sporo\u010dilo odlo\u010devalcem v Sloveniji in EU, da je trajnostni ribolov edini na\u010din za zagotovitev zdravih morij z obiljem rib in dolgoro\u010dno uspe\u0161no ribi\u0161tvo. Ob zaklju\u010dku turneje, ki je sovpadala z za\u010detkom zadnje faze pogajanj za reformo skupne ribi\u0161ke politike EU, je Greenpeace evropskim ministrom in poslancem predal ve\u010d kot 100.000 papirnatih ladjic,<\/strong>ki so jih podpisali ljudje z vse Evrope v podporo trajnostnemu ribolovu.<\/a> <\/p>\n Julija se v koprskem pristani\u0161\u010du zasidrala \u0161e ena izmed Greenpeacovih ladij<\/a>, znamenita Rainbow Warrior III<\/strong>. Jadrnica je plula na turneji po Sredozemlju in Jadranskem morju z namenom promocije obnovljivih virov energije. V Kopru so se na njenem krovu zbrali predstavniki slovenske politike, zelenega gospodarstva in civilne dru\u017ebe, da bi med drugim spregovorili o investicijah v obnovljive vire energije. <\/p>\n Na\u0161e delo je zopet zaznamoval boj proti fosilnim gorivom<\/strong>. Po izra\u017eeni nameri hrva\u0161ke vlade, da bi v njihovem delu Jadranskega morja pri\u010deli z raziskovalnim vrtanjem nafte, smo se pridru\u017eili hrva\u0161kim kolegom in se povezali v koalicijo nevladnih organizacij \u00bbS.O.S. za Jadran\u00ab<\/em><\/strong>. <\/strong>S tem smo smo tudi slovenski javnosti omogo\u010dili, da se pridru\u017ei v boju za za\u0161\u010dito na\u0161ega skupnega Jadranskega morja.<\/p>\n\n V okviru te kampanje smo izvedli \u0161tevilne aktivnosti – v zgolj treh tednih nam je uspelo zbrati ve\u010d kot 10.000 podpisov podpore proti \u010drpanju nafte<\/a>.<\/p>\n\n Julija je sledila odmevna akcija v Piranu<\/a>, kjer smo na obzidje \u017dupnijske cerkve Sv. Jurija v podporo za\u0161\u010diti Jadrana predvajali razli\u010dna sporo\u010dila. S tem smo pozivali dr\u017eave v regiji, naj razvijejo program za\u0161\u010dite skupnega morja<\/strong> in investirajo v izkori\u0161\u010danje son\u010dne energije.<\/p>\n V svojih zahtevah smo bili uspe\u0161ni, saj sta naftni dru\u017ebi Marathon Oil in OMV nato prekinili z raziskovanjem in izkori\u0161\u010danjem nafte in plina na Jadranu.<\/p>\n\n V tem letu smo se prvi\u010d pridru\u017eili mednarodni Greenpeaceovi kampanji Detoxify my fashion<\/em>, katere namen je prepre\u010diti uporabo nevarnih kemikalij v procesih proizvodnje obla\u010dil. V okviru kampanje smo javnost opozarjali<\/a> na izsledke poro\u010dila \u00bbPu\u0161\u010danje sledi. Skrite nevarne kemikalije v opremi za dejavnosti na prostem<\/a>\u00ab<\/a>. Greenpeace za namen raziskave testiral 40 izdelkov, ki so bili kupljeni v 19 razli\u010dnih dr\u017eavah, tudi v Sloveniji. Nevarne kemikalije niso bile najdene le v obla\u010dilih, temve\u010d tudi v \u010devljih, \u0161otorih, nahrbtnikih, vrveh in celo v spalnih vre\u010dah. <\/p>\n\n Najve\u010dja aktivnost tega leta je bila organizacija podnebnega shoda Break free<\/strong><\/a> <\/strong>v zahtevo opu\u0161\u010danja fosilnih goriv. Shod je bil del globalnega podnebnega gibanja Break free<\/a>, ki je potekalo v marcu in je z ve\u010d kot 100 akcijami po svetu od politi\u010dnih voditeljev zahtevalo hitro in odgovorno opu\u0161\u010danje fosilnih goriv. V Sloveniji je gibanje Break free prejelo veliko podporo. Skupen poziv<\/a> takratnemu predsedniku Vlade RS dr. Miru Cerarju je podprlo ve\u010d kot 70 organizacij civilne dru\u017ebe in ve\u010d kot 5000 posameznikov.<\/p>\n V tem letu smo najve\u010d \u010dasa namenili osve\u0161\u010danju javnosti<\/a> in odlo\u010devalcev o pomenu in prednostih obnovljivih virov energije (OVE), zlasti son\u010dne energije<\/a>. Skupaj s Focusom, dru\u0161tvom za sonaraven razvoj in Skupnostjo ob\u010din Slovenije smo si dlje \u010dasa prizadevali za zakonsko vpeljavo mo\u017enosti za skupnostno samooskrbe z elektri\u010dno energijo iz OVE. <\/strong>To preprosto pomeni, da smo predlagali spremembe, ki bi ve\u010djemu \u0161tevilu ljudi omogo\u010dile, da sodelujejo pri proizvajanju \u010distej\u0161e energije. Skupina ljudi (odjemalcev) znotraj iste transformatorske postaje (TP) se bi namre\u010d lahko povezala in npr. postavila skupno son\u010dno elektrarno na strehi bli\u017enjega ob\u010dinskega vrtca. <\/p>\n\n V prizadevanjih smo bili uspe\u0161ni<\/a> – Vlada RS je v za\u010detku naslednjega leta sprejela prenovljeno Uredbo o samooskrbi z elektri\u010dno energijo iz obnovljivih virov energije<\/a>, ki ve\u010djemu \u0161tevilu ljudi omogo\u010da, da sodelujejo pri proizvajanju \u010distej\u0161e energije.<\/p>\n\n Tekom na\u0161ih destih let smo se pridru\u017eevali razli\u010dnim mendarodnih kampanjam – nedavno tudi kampanji proti plastiki za enkratno uporabo<\/em><\/strong>, v kateri smo pozivali korporacijo Nestl\u00e9, naj kon\u010da svojo odvisnost od plastike za enkratno uporabo in prevzame svoj del odgovornosti za re\u0161evanje problema onesna\u017eenosti. Aktivisti so se zbrali v razli\u010dnih mestih po svetu pred pisarnami mednarodne korporacije, tudi v Sloveniji smo obiskali sede\u017e<\/a> podjetja Nestl\u00e9 v Ljubljani. <\/p>\n\n Naslednja odmevnej\u0161a akcija se je zgodila sredi vro\u010dega poletja. Na\u0161i aktivisti so na enega izmed hladilnih stolpov najve\u010dje premogovne elektrarne v Sloveniji \u2013 TE\u0160 \u2013 projicirali planet Zemlja v plamenih z napisi \u00bbZvoni nam\u00ab, \u00bbTo je podnebna kriza\u00ab, \u00bbBrez premoga\u00ab.<\/a> S projekcijo so aktivisti pozvali Vlado Marjana \u0160arca, naj prepozna podnebno krizo kot nacionalno krizo,nemudoma ukrepa in razglasi konec premoga najkasneje leta 2030.<\/p>\n V t.i. \u2018\u2019korona letu\u2019\u2019 smo tudi mi morali prilagoditi na\u0161e aktivnosti vsem omejitvam, povezanim z epidemijo Covida-19. Na\u0161e delo se je preselilo v doma\u010de pisarne, vseeno pa smo politike opozarjali<\/strong><\/a> na pomembnost zelenega okrevanja gospodarstva po zdravstveni krizi. <\/strong>Pripravili smo celovit in ob\u0161iren seznam nabor predlogov<\/a>, s katerimi smo od Vlade RS zahtevali, da milijarde, ki se stekajo v zagon gospodarstva uskladi z ukrepi, ki bodo vodili k nujnemu zni\u017eevanju emisij toplogrednih plinov in nas za\u0161\u010ditili pred gro\u017enjami, povezanimi s podnebnimi spremembami. Na\u0161emu spletnemu pozivu<\/a>, naslovljenemu na Vlado RS, se je pridru\u017eilo skoraj 7000 posameznikov. Na \u201cozelenitev\u201d Nacionalnega na\u010drta za okrevanje in odpornost smo opozorili tudi z nepri\u010dakovanim gostom pred vrati Vlade RS.<\/a> <\/p>\n\n V okviru na\u0161ih prizadevanj za energetsko tranzicijo od fosilnih k obnovljivim virom energije smo organizirali tudi spletno konferenco<\/a> \u201cCritically examining nuclear as a (false) climate solution\u201d. <\/em><\/strong>Na konferenci so sodelovali ugledni mednarodni strokovnjaki, ki so z razli\u010dnih vidikov kriti\u010dno ovrednotili vlogo novih jedrskih gradenj kot pri re\u0161evanju podnebne krize. <\/p>\n\n Letos smo bili pri\u010da najve\u010djemu okoljskemu uspehu civilne dru\u017ebe v samostojni Sloveniji – zavrnitev spornih sprememb zakona o vodah na referendumu. Pridru\u017eili smo referendumski kampanji Za pitno vodo, v kateri smo sodelovali s \u0161tevilnimi organizacijami – med njimi In\u0161titut 8. marec, Eko krog, Smetumet, Umanotera, Cipra Slovenija idr. K celotnemu anga\u017emaju in mobilizaciji volilcev smo prispevali tudi s svojimi aktivnostmi. <\/p>\n\n Skoraj vsa zadnja leta vztrajno ponavljamo zahtevo, da mora Slovenija opustiti premog do leta 2030, kot nam to veleva podnebna znanost. <\/p>\n\n2011<\/h3>\n\n
2012<\/h3>\n\n
2013<\/h3>\n\n
2014<\/h3>\n\n
2015<\/h3>\n\n
2016<\/h3>\n\n
2017<\/h3>\n\n
2018<\/h3>\n\n
2019<\/h3>\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2021\/09\/ed1ac1d9-20190416_103855-1024x768.jpg\")
2020<\/h3>\n\n
2021<\/h3>\n\n