{"id":49234,"date":"2021-10-06T13:17:49","date_gmt":"2021-10-06T13:17:49","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=49234"},"modified":"2023-06-01T16:09:20","modified_gmt":"2023-06-01T16:09:20","slug":"desetletja-boja-za-ohranitev-amazonskega-pragozda","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/49234\/desetletja-boja-za-ohranitev-amazonskega-pragozda\/","title":{"rendered":"Desetletja boja za ohranitev Amazonskega pragozda"},"content":{"rendered":"\n

I) Zgodovina izsekavanja in kr\u010denja Amazonskega pragozda v Braziliji<\/strong><\/p>\n\n

Amazonski pragozd pokriva 5.500.000 km2<\/sup>, kar predstavlja povr\u0161ino v velikosti pribli\u017eno 10 \u0160panij in pre\u010dka meje 9 nacionalnih dr\u017eav Ju\u017ene Amerike. Skoraj dve tretjini pragozda le\u017ei v Braziliji. Prav Brazilija je med temi dr\u017eavami zadnja leta najbolj pod drobnogledom mednarodne skupnosti predvsem zaradi vlade Jairja Bolsonara, ki je v zadnjih treh letih vodil uni\u010dujo\u010de okoljske politike in zaradi ekonomskih apetitov na\u010drtno pospe\u0161eval izsekavanje pragozda. <\/p>\n\n

Izsekavanje Amazonskega pragozda pa je starej\u0161e kot Bolsonarova vlada. Obse\u017eno kr\u010denje gozdov se je za\u010delo v \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja.<\/p>\n\n

\"Aerial
Pore\u010dje reke Tapaj\u00f3s, dom ljudstva Munduruku v brazilski zvezni dr\u017eavi Par\u00e1.
\u00a9 Rog\u00e9rio Assis \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Leta 1964 je oblast v Braziliji prevzela voja\u0161ka diktatura. Brazilija je v tem \u010dasu imela \u0161tevilna redko poseljena ozemlja, zaradi \u010desar je bila oblast zaskrbljena, da je dr\u017eava ranljiva za tujo invazijo in tudi doma\u010di upor. V sredini \u0161estdesetih let se je tako pri\u010delo spodbujanje mno\u017ei\u010dnega preseljevanja v Amazonijo.<\/strong> Vlada je ponujala subvencionirane kredite in dav\u010dne olaj\u0161ave za \u010di\u0161\u010denje zemlje – do finan\u010dnih spodbud so bili upravi\u010deni tako mali posestniki kot tudi veliki kmetovalci. Vlada je leta 1965 sprejela prvi zakon o gozdovih, ki je dolo\u010dal, da je treba 50 odstotkov pode\u017eelskih zemlji\u0161\u010d vzdr\u017eevati kot gozd, vendar se je ta uredba v praksi redko izvajala. V naslednjih dveh desetletjih se je tempo kr\u010denja Amazonskega gozda za\u010del mo\u010dno pospe\u0161evati. Dr\u017eavne subvencije za kmetijstvo in \u0161tevilni infrastrukturni projekti, kot so avtoceste, jezovi in \u200b\u200brudniki, so v globine Amazonije pritegnili delavce in industrijo.\u00a0
Satelitski posnetki proti koncu osemdesetih let so pokazali, da je Amazonija izgubila \u017ee 10 odstotkov svoje prvotne povr\u0161ine (*). <\/strong>V tem obdobju so se za\u010deli tudi prvi zemlji\u0161ki spori med velikimi kmetovalci in avtohtonimi prebivalci, vse pogosteje je prihajalo tudi do zlorab delavskih pravic, zato so se delavci za\u010deli sindikalno organizirati. Leta 1988 je v svetovni javnosti odmeval umor okoljevarstvenika, sindikalnega vodje in delavca v gumarski industriji, Chica Mendesa<\/em><\/strong>. Njegova smrt je pritegnila veliko mednarodne pozornosti in je vse do danes ostala simbol aktivizma za za\u0161\u010dito Amazonskega pragozda in domorodnih ljudstev. Na \u0161tevilne pritiske, ki so takrat prihajali iz celega sveta, je vsaj deloma odgovorila tudi brazilska vlada in sprejela obse\u017een program za zmanj\u0161anje kr\u010denja gozdov v Amazoniji.\u00a0 Program Na\u0161a Narava (Nossa Natureza) je dolo\u010dal, katera obmo\u010dja je treba za\u0161\u010dititi, predvidel je vzpostavitev parkov in obmo\u010dij rezervatov.\u00a0 Leta 1989 pa je bila ustanovljena tudi zvezna agencija IBAMA, in\u0161titut za okolje in obnovljive naravne vire, ki se je v naslednjih letih izkazal za enega pomembnej\u0161ih branikov Amazona.<\/p>\n\n

\"Deforestation
Gozdne povr\u0161ine so pogosto tar\u010da namernih po\u017eigov, tudi npr. za \u0161iritev pa\u0161nikov.
\u00a9 Rog\u00e9rio Assis \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Naslednje desetletje je otvorila Konferenca OZN, ki se leta 1992 odvijala v Riu de Janeiru.<\/strong> Na njej so svetovni voditelji razpravljali o podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju, nastavili pa so se tudi mednarodni okvirji za sodelovanje dr\u017eav pri zaustavljanju globalnega segrevanja. Sprejeta je bila Okvirna konvencija o spreminjanju podnebja<\/em> (predhodnica Kjotskega protokola in Pari\u0161kega sporazuma),\u00a0 dr\u017eave udele\u017eenke pa so sprejele tudi Izjavo o gozdnih na\u010delih, nezavezujo\u010d dokument, ki vsebuje priporo\u010dila za ohranjanje gozdov, med podpisnicami je bila tudi Brazilija.\u00a0
Kljub velikim zavezam in obljubam pa \u017ee \u010dez nekaj let Brazilija podre neslaven rekord – zgolj v letu 1995 se brazilski del Amazonije skr\u010di za kar za 29.059 km2<\/sup> (*), kar je bila najvi\u0161ja izmerjena letna stopnja deforestacije doslej.<\/strong> V naslednjih letih se je v Amazoniji odvijalo divje izsekavanje, ki so ga znanstveniki bele\u017eili s pomo\u010djo satelitskih posnetkov. Kmetovalci, gozdarji, rudarji, veleposestniki in trgovci z zemlji\u0161\u010di so v Amazoniji iskali hiter zaslu\u017eek. Izsekavanje se je pove\u010devalo predvsem zaradi vse ve\u010djih zahtev\u00a0 industrijske \u017eivinoreje, tj. zaradi potreb po novih povr\u0161inah za pa\u0161o \u017eivali in gojenje kultur za krmo, ve\u010dinoma soje. Stra\u0161ljive statistike o izgubljenih gozdnih povr\u0161inah so vse bolj pretresale okoljevarstvenike in mednarodno javnost.<\/p>\n\n

\"Deforestation
Po\u017eari\u0161\u010de v Nova Maring\u00e1.
\u00a9 Christian Braga \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

V letu 2004, ko se je Amazonija skr\u010dila za kar 27.000 km2<\/sup>(*), je bila na mesto ministrice za okolje imenovana okoljska aktivistka, rojena v Amazoniji, Marina Silva. Silva je vodila ambiciozno in napredno okoljsko politiko in ima levje zasluge za za\u0161\u010dito Amazonskega pragozda<\/strong> – med drugim je vzpostavila skoraj 600.000 km2<\/sup> za\u0161\u010ditenih povr\u0161in v Amazoniji – to predstavlja pribli\u017eno desetino celotne povr\u0161ine pragozda. Braziliji je s strogo zakonodajo, ostrim nadzorom in finan\u010dno okrepitvijo nadzorne agencije IBAMA tako uspelo obrniti trend nara\u0161\u010dajo\u010dega izsekavanja – v nekaj letih se je obse\u017eno kr\u010denje gozdov zmanj\u0161alo za pribli\u017eno polovico. Po 4 letih ministrovanja je Silva – tudi zaradi politi\u010dnih pritiskov – odstopila s funkcije.\u00a0<\/p>\n\n

Do leta 2012 se je kr\u010denje gozdov zmanj\u0161alo za skoraj 80 odstotkov v primerjavi z desetletjem prej<\/strong> (*) ali na pribli\u017eno 5000 km2<\/sup> izsekanih povr\u0161in na leto. Preobrat je bil razumljen kot ena najbolj dramati\u010dnih zgodb o okoljskem uspehu na svetu.<\/p>\n\n

Obdobje tega okoljskega uspeha ni trajalo dolgo. Brazilja je leta 2011 dobila novo vlado in \u017ee leto zatem je predsednica Dilma Rousseff sprejela zakon o prenovi gozdnega zakonika. Mnogi okoljevarstveniki so opozarjali, da so bile prav te zakonske spremembe zaslu\u017ene za novo, skoraj 30 odstotno pove\u010danje deforestacije v naslednjih letih. Statistike o kr\u010denju Amazonije so zopet posko\u010dile – izsekavanje gozda se je od leta 2015 do 2018 potrojilo (*).<\/strong> Kljub vse bolj glasnim opozorilom znanosti, kako mo\u010dna in nespregledljiva je vloga Amazonskega pragozda pri bla\u017eenju podnebnih sprememb, pa se bodo izgubljene povr\u0161ine gozda v naslednjih letih le \u0161e pove\u010devale.\u00a0<\/p>\n\n

Januarja 2019 je mesto brazilskega predsednika prevzel Jair Bolsonaro, ki s svojimi politi\u010dnimi potezami daje veter v jadra izsekavanju in nenadzorovanemu uni\u010devanju Amazonije. Brazilija tako v naslednjih letih podira nove rekorde deforestacije, uni\u010denje Amazonskega pragozda pa dose\u017ee \u2018\u2019to\u010dko brez povratka\u2019\u2019. <\/p>\n\n

Se nadaljuje.<\/p>\n\n

\n\n

<\/p>\n\n

(*) https:\/\/rainforests.mongabay.com\/amazon\/deforestation_calculations_2018.html<\/a><\/p>\n\n

<\/p>\n\n

<\/p>\n\n

<\/p>\n

Block content is empty. Check the block’s settings or remove it.<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zgodovina izsekavanja in kr\u010denja Amazonskega pragozda v Braziliji<\/p>\n","protected":false},"author":25,"featured_media":49236,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43],"tags":[25],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-49234","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","tag-gozdovi","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49234","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/25"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=49234"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49234\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49330,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49234\/revisions\/49330"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/49236"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=49234"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=49234"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=49234"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=49234"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}