{"id":49273,"date":"2021-10-14T13:53:34","date_gmt":"2021-10-14T13:53:34","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=49273"},"modified":"2023-06-01T16:09:18","modified_gmt":"2023-06-01T16:09:18","slug":"o-dviganju-cen-elektrike-in-fosilnem-plinu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/49273\/o-dviganju-cen-elektrike-in-fosilnem-plinu\/","title":{"rendered":"O dviganju cen elektrike in fosilnem plinu"},"content":{"rendered":"\n

Najbr\u017e so tudi vas zaskrbele novice o dviganju cen zemeljskega plina in elektrike v EU<\/strong> ter pozorno spremljate, kaj se bo dogajalo z va\u0161imi polo\u017enicami v naslednjih mesecih. Ta teden je Petrol \u017ee napovedal, da bo s 1. decembrom zvi\u0161al cene elektrike. Za gospodinjstva, katerih dobavitelj elektri\u010dne energije je Petrol, bi se naj cena podra\u017eila za od 21 do 35 odstotkov [1]<\/a>.\u00a0<\/p>\n\n

Kaj se pravzaprav dogaja s cenami elektrike?<\/strong><\/h2>\n\n

Trenutni dvig cen elektrike poganja rast cen zemeljskega plina<\/strong>.<\/strong> V leto\u0161njem letu so se cene plina v EU kar po\u010detverile (iz 19 \u20ac \/ MWh na 82 \u20ac\/MWh). Ker se pomemben dele\u017e elektrike v EU pridobiva iz plina, se spremembe v cenah plina odra\u017eajo tudi v spremembah cen elektrike. Trenutno plin v EU predstavlja 19 % proizvedene elektrike [2]<\/a>. Kot posledica so se stro\u0161ki proizvodnje elektri\u010dne energije iz plina v tem letu potrojili<\/strong> (iz 53 \u20ac\/MWh na 150 \u20ac\/MWh). Nara\u0161\u010dajo\u010di stro\u0161ki izpustov ogljika (cen CO2<\/sub>) pri tem predstavljajo le 12 % tega pove\u010danja [3]<\/a>.<\/p>\n\n

Porast cen plina v EU je rezultat ve\u010dih dejavnikov, tako globalnih kot evropskih, predvsem: dolga in hladna zima na severni polobli, iztro\u0161ene zaloge plina v EU, pove\u010dano globalno povpra\u0161evanje ob rahlanju COVID-19 ukrepov in pospe\u0161evanju gospodarske aktivnosti, manj\u0161a proizvodnja oz. dobava plina od predvidene, pove\u010dano povpra\u0161evanje v Aziji… Visok dvig cen elektrike, ki smo mu pri\u010da danes, torej ne moremo pripisati evropski podnebni politiki ali prehodu na \u010diste obnovljive vire energije<\/strong>.<\/p>\n\n

Direktor Mednarodne agencije za energijo<\/strong> (IEA) \u2013 ki je tradicionalno bolj konzervativna organizacija – Fatih Birol<\/strong> je bil zato v svojem sporo\u010dilu zelo jasen:<\/p>\n\n

\u201cNedavno zvi\u0161anje svetovnih cen zemeljskega plina je posledica ve\u010dih dejavnikov, zato je neto\u010dno in zavajajo\u010de postaviti odgovornost pred vrata prehoda na \u010disto energijo (\u201cclean energy transition\u201d). \/\/\/ Dobro upravljani prehodi na \u010disto energijo so re\u0161itev za te\u017eave, ki jih vidimo danes na trgih plina in elektri\u010dne energije, ne njihov vzrok\u201d.<\/em> <\/p>\n\n

Tudi predsednica Evropske Komisije Ursula von der Leyen<\/strong> je poudarila, da so cene obnovljivih virov energije v tem \u010dasu ostajale stabilne ter da sta Evropski zeleni dogovor in razvoj OVE re\u0161itev za dvigajo\u010de cene elektrike<\/strong> [4]<\/a>. Izvr\u0161ni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans<\/strong> pa je v Evropskem parlamentu dejal: <\/p>\n\n

“\u010ce bi imeli Zeleni dogovor \u017ee pred petimi leti, ne bi bili v tem polo\u017eaju, ker bi bili manj odvisni od fosilnih goriv in zemeljskega plina”<\/em> [5]<\/a>.<\/p>\n\n

\"\"
Cene plina v EU so se v leto\u0161njem letu dvignile za dobrih 400 %. \u00a9 Greenpeace.<\/figcaption><\/figure>\n\n

Trenutna kriza je jasno pokazala, kak\u0161nim tveganjem nas izpostavi odvisnost od fosilnih goriv. Cene fosilnih goriv so zelo nestanovitve in podvr\u017eene geopoliti\u010dnim dejavnikom in premikom na svetovnih trgih. Z razvojem energetskega sistema, ki temelji na OVE, ta tveganja in nihanja stro\u0161kov bistveno zmanj\u0161amo<\/strong>. Slovenija uva\u017ea prakti\u010dno vsa fosilna (in jedrsko) goriva, medtem ko dele\u017e obnovljive energije, ki je dejansko na\u0161 edini samooskrbni in trajni vir energije, zadnja desetletja prakti\u010dno stagnira. Zato se strinjamo z nedavno izjavo podjetja GEN-I, da bi “z investicijami v obnovljive vire, predvsem proizvodnjo elektrike iz sonca, lahko dosegli bistveno ve\u010djo samooskrbo dr\u017eave in dr\u017eavljanov in zmanj\u0161ali odvisnost od cen fosilnih virov.” [6]<\/strong><\/a><\/em> Ne pozabimo: samo gorivo je pri OVE seveda brezpla\u010dno: sonce in veter sta zastonj.<\/strong><\/p>\n\n

Negotov korak v to zimo bi torej moral biti samo \u0161e dodaten alarm za pospe\u0161itev energetske tranzicije od fosilnih k OVE tudi v Sloveniji<\/strong>. Sistem, ki bo temeljil na OVE, je lahko odporen, varen in zanesljiv<\/strong>. A potrebujemo premi\u0161ljeno in aktivno upravljanje tak\u0161nega sistema oz. prehoda nanj \u2013 vse od pove\u010danja dele\u017ea proizvodnje iz son\u010dne in vetrne energije, nalo\u017eb v re\u0161itve za shranjevanje elektri\u010dne energije, do ve\u010djih ambicij za zmanj\u0161evanje rabe energije (ukrepi u\u010dinkovite rabe energije), spodbujanje uporabnikov, da prilagodljivo spreminjajo svoje povpra\u0161evanje, skrb za pravi\u010dno porazdelitev stro\u0161kov in ugodnosti, da bo energetska tranzicija resni\u010dno slu\u017eila ljudem. [7]<\/a><\/p>\n\n

\"\"
Sistem, ki temelji na obnovljivi energiji, je lahko odporen, varen in zanesljiv. \u00a9 Greenpeace.<\/figcaption><\/figure>\n\n

Zemeljski plin je fosilno gorivo!<\/strong><\/h2>\n\n

Svet se je zagotovo za\u010del zavedati nevarnosti nafte in premoga, toda njihov prav tako umazan \u00bbbratranec\u00ab – zemeljski plin – se nekako uspe\u0161no izogiba tega slabega slovesa. Obstaja resna nevarnost, da bodo prizadevanja plinske industrije, da bi plin predstavili kot \u010distej\u0161e prehodno gorivo na poti v brezoglji\u010dno dru\u017ebo, izni\u010dila prave podnebne ukrepe in spro\u017eila enormne investicije v fosilno plinsko infrastrukturo. Zemeljski plin je fosilno gorivo in zaradi vsega truda predstaviti plin kot podnebju prijaznej\u0161o gorivo, je \u010dedalje bolj smotrno uporabljati izraz fosilni plin<\/strong> (da ne bo nesporazumov!). Angle\u0161ki izraz \u00bbnatural gas<\/em>\u00ab (naravni plin) je lahko namre\u010d \u0161e posebej zavajajo\u010d. <\/p>\n\n

Fosilni plin je najhitreje rasto\u010de fosilno gorivo na svetu<\/strong>. Leta 2019 je povzro\u010dil 7,62 milijarde ton emisij ogljikovega dioksida, kar je 21 % vseh emisij CO2<\/sub><\/strong> (36,44 milijarde ton). [8]<\/a> V EU je zemeljski plin glede na emisije CO2<\/sub> na prebivalca prehitel \u017ee celo premog!<\/strong> [9]<\/a>  Emisije CO2 niso edina te\u017eava s fosilnim plinom. 80 % zemeljskega plina predstavlja metan. Kadar se sprosti neposredno v ozra\u010dje, je metan toplogredni plin, ki ima 84\u2011krat ve\u010dji potencial za globalno segrevanje (global warming potential<\/em>) kot CO2 v 20\u2011letnem obdobju ter 28\u2011krat ve\u010dji potencial za globalno segrevanje v 100\u2011letnem obdobju [10]<\/a>. Resno te\u017eavo pa predstavlja tudi t.i. uhajanje metana<\/strong>, ki se dogaja v celotnem \u017eivljenjskem ciklu fosilnega plina. V fazi pridobivanja (npr. pri hidravli\u010dnem lomljenju) in transporta nastajajo \u00bbube\u017ene emisije\u00ab<\/strong>, ki vsebujejo velike koli\u010dine metana. Da ne omenjamo, da so na\u010dini pridobivanja zemeljskega plina, kot je hidravli\u010dno lomljenje oz. fracking, zelo nevarni za okolje in ljudi. S tem postopkom lahko pride do onesna\u017eenja povr\u0161inske vode in podtalnice, saj pri njem v tleh ostajajo onesna\u017eevala, ki lahko nato prodrejo v zaloge pitne vode. To lahko povzro\u010di lokalne okoljske katastrofe in ogrozi zdravje celotnih skupnosti.<\/p>\n\n

\"Wildfire
Rafinerija Aderklaa v bli\u017eini Dunaja – s posebno kamero smo pri rafineriji dokumentirali sicer nevidne oblake ube\u017enih emisij, ki vsebujejo ve\u010dje koli\u010dine metana, delcev PM, ogljikovega monoksida in drugih zdravju ter okolju \u0161kodljivih plinov. Ker te snovi le po\u010dasi razpadejo, lahko ogro\u017eajo naravne ekosisteme in zdravje ljudi tudi na dalj\u0161ih razdaljah, imajo pa tudi velikanski globalni podnebni u\u010dinek.
\u00a9 Mitja Kobal \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Konec dobe premoga v Evropski unije je pred vrati. Naj nam bo trenutno krizna situacija s cenami plina in elektrike tudi v opomin, da se ne smemo ujeti v past fosilnega plina<\/strong>. Glede na nedavno poro\u010dilo Mednarodne agencije za energijo bi morali \u0161e letos zaustaviti vse nove investicije v fosilno infrastrukturo<\/strong>, \u010de \u017eelimo omejiti globalno zvi\u0161anje temperature na 1,5 \u00b0C [11]<\/a>. <\/p>\n\n

In ne pozabimo – \u010de \u017eeli EU ohraniti mo\u017enosti, da na svetovni ravni stabiliziramo segrevanje na 1,5 \u00b0C, mora rabo premoga opustiti do leta 2030, rabo fosilnega plina do leta 2035 in postati podnebno nevtralna do leta 2040. [12]<\/a><\/p>\n\n

\n\n

[1]<\/a> https:\/\/www.rtvslo.si\/gospodarstvo\/cene-elektrike-se-visajo-tudi-zaradi-odvisnosti-od-fosilnih-goriv\/597312<\/a><\/p>\n\n

[2]<\/a> Dr\u017eave z najve\u010djim dele\u017eem plinske proizvodnje v letu 2020 so bile Nizozemska, Irska, Italija, Gr\u010dija, Portugalska, Belgija in \u0160panija. <\/p>\n\n

[3]<\/a> https:\/\/ember-climate.org\/commentary\/2021\/10\/14\/soaring-fossil-gas-costs-responsible-for-eu-electricity-price-increase\/#spain<\/a><\/p>\n\n

[4]<\/a> https:\/\/twitter.com\/vonderleyen\/status\/1446444984782266372<\/a><\/p>\n\n

[5]<\/a> https:\/\/www.reuters.com\/business\/sustainable-business\/record-high-power-prices-make-case-faster-green-transition-eu-says-2021-09-14\/<\/a><\/p>\n\n

[6]<\/a> https:\/\/www.rtvslo.si\/gospodarstvo\/cene-elektrike-se-visajo-tudi-zaradi-odvisnosti-od-fosilnih-goriv\/597312<\/a><\/p>\n\n

[7]<\/a> https:\/\/news.trust.org\/item\/20210923122853-t9y6k<\/a>                                                         <\/p>\n\n

[8]<\/a> Vir: https:\/\/ourworldindata.org\/emissions-by-fuel<\/a>.<\/p>\n\n

[9]<\/a> Vir: https:\/\/ourworldindata.org\/grapher\/per-capita-co2-by-fuel?country=Europe~OWID_WRL~Europe+%28excl.+EU-27%29<\/a>.<\/p>\n\n

[10]<\/a> https:\/\/ourworldindata.org\/greenhouse-gas-emissions<\/a><\/p>\n\n

[11]<\/a> https:\/\/www.iea.org\/reports\/net-zero-by-2050<\/a> https:\/\/www.theguardian.com\/environment\/2021\/may\/18\/no-new-investment-in-fossil-fuels-demands-top-energy-economist<\/a><\/p>\n\n

[12]<\/a> https:\/\/caneurope.org\/20-organisations-release-eu-fossil-gas-manifesto-2035-phase-out\/<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Najbr\u017e so tudi vas zaskrbele novice o dviganju cen zemeljskega plina in elektrike v EU ter pozorno spremljate, kaj se bo dogajalo z va\u0161imi polo\u017enicami v naslednjih mesecih. Ta teden…<\/p>\n","protected":false},"author":25,"featured_media":49277,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[45],"tags":[23],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-49273","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podnebje","tag-podnebje","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49273","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/25"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=49273"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49273\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49286,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49273\/revisions\/49286"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/49277"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=49273"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=49273"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=49273"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=49273"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}