{"id":49302,"date":"2021-11-03T10:17:37","date_gmt":"2021-11-03T10:17:37","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=49302"},"modified":"2023-06-01T16:09:16","modified_gmt":"2023-06-01T16:09:16","slug":"nase-4-zahteve-za-podnebni-vrh-cop26-cas-je-da-ukrepamo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/49302\/nase-4-zahteve-za-podnebni-vrh-cop26-cas-je-da-ukrepamo\/","title":{"rendered":"Na\u0161e 4 zahteve za podnebni vrh COP26: \u010das je, da ukrepamo!"},"content":{"rendered":"\n

Pred nami je odlo\u010dilni trenutek: za prepre\u010ditev najhuj\u0161ih posledic podnebne krize morajo vlade svetovnih dr\u017eav sprejeti takoj\u0161nje, drasti\u010dne in dosledne ukrepe.<\/strong><\/p>\n\n

26. podnebni vrh ZN<\/a>, znan tudi kot COP26, poteka od 26. oktobra do 12. novembra in je dogovorjen skrajni rok, do katerega mora skoraj 200 dr\u017eav predstaviti natan\u010dne na\u010drte za nujno potrebno ukrepanje.<\/p>\n\n

\"2nd
Greenpeaceovi prostovoljci, skupaj s tiso\u010dimi drugimi podnebnimi aktivisti, na ulicah Berlina zahtevajo ambicioznej\u0161e okoljske in podnebne politike.
\u00a9 Sina Niemeyer \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Trenutni na\u010drti sodelujo\u010dih dr\u017eav za zmanj\u0161anje emisij niso dovolj ambiciozni in vodijo v precej vi\u0161ji dvig globalne temperature od cilja 1,5 \u00b0C, ki je bil dogovorjen s Pari\u0161kim sporazumom<\/a>. Na COP26 so potrebni konkretni ukrepi, da bomo lahko uresni\u010dili ta cilj.<\/p>\n\n

Glede na izjemno obse\u017een izziv, ki je pred nami, v nadaljevanju predstavljamo podnebne ukrepe, k sprejetju katerih Greenpeace poziva vlade in za katere si bo z vsemi silami prizadeval na podnebni konferenci COP26. Z naslednjimi \u0161tirimi zahtevami lahko zagotovimo pravi\u010dnej\u0161o, varnej\u0161o in bolj trajnostno prihodnost za vse:<\/strong><\/p>\n\n

1. Takoj\u0161nja ustavitev vseh projektov fosilnih goriv in postopna opustitev industrije fosilnih goriv<\/strong><\/h2>\n\n

Na podnebnem vrhu COP26 mora svet kon\u010dno razglasiti konec obdobja fosilnih goriv<\/strong>. Od tega sre\u010danja naprej potrebujemo zaveze, da ne bo nikjer ve\u010d nikakr\u0161nih novih nalo\u017eb v fosilna goriva, opu\u0161\u010danje obstoje\u010de infrastrukture fosilnih goriv pa mora biti skladno s ciljem omejitve dviga globalne temperature na 1,5 \u00b0C. To pomeni: nobenih novih naftnih vrtin, nobenih novih elektrarn na premog, nobenih novih rudnikov premoga in nobenih novih projektov zemeljskega plina<\/strong>.<\/p>\n\n

Za uresni\u010denje cilja omejitve dviga temperature na 1,5 \u00b0C moramo okrepiti cilje zmanj\u0161anja emisij. To ne pomeni zgolj opustitev vseh novih projektov, temve\u010d tudi opustitev vsakr\u0161nega novega financiranja in javne podpore za obstoje\u010de projekte<\/strong>, ki jih je prav tako potrebno postopoma opustiti. Poleg tega je potrebno dati prednost \u010dim hitrej\u0161emu opu\u0161\u010danju rabe premoga, kon\u010dno besedilo sklepa vrha COP26 pa mora izrecno vsebovati omembo fosilnih goriv kot glavnih krivcev za podnebno krizo.<\/p>\n\n

Postopno opu\u0161\u010danje fosilnih goriv mora vklju\u010devati tudi pravi\u010den prehod za delavce in prizadete skupnosti<\/strong>. Za zadovoljevanje vseh na\u0161ih energetskih potreb so ne voljo pametne, u\u010dinkovite in trajnostne re\u0161itve, \u010de jim le damo prilo\u017enost.<\/p>\n\n

\"Climate
Preko 50 tiso\u010d ljudi na podnebnem protestu v Bruslju. Greenpeace je letos v okviru Evropske dr\u017eavljanske pobude spro\u017eil tudi kampanjo proti ogla\u0161evanju in sponzorstvu fosilne industrije v EU<\/strong><\/a>.
\u00a9 Johanna de Tessi\u00e8res \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

2. Dolo\u010ditev ambicioznih na\u010drtov za zmanj\u0161anje emisij za prepolovitev emisij na globalni ravni do leta 2030<\/strong><\/h2>\n\n

Po mnenju Medvladnega sveta za podnebne spremembe (IPCC), ki pod okriljem Zdru\u017eenih narodov zdru\u017euje najbolj\u0161e podnebne znanstvenike na svetu, ne smemo povzro\u010diti ve\u010d kot 500 milijard ton CO2 (izhodi\u0161\u010dno leto je 2020), \u010de \u017eelimo imeti 50% mo\u017enost za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 \u00b0C glede na ravni iz predindustrijske dobe. \u010ce \u017eelimo svoje mo\u017enosti za to, da se izognemo najhuj\u0161im podnebnim scenarijem, pove\u010dati na 67 %, moramo emisije omejiti na najve\u010d 400 milijard ton. Trenutno \u010dlovek s svojimi dejavnostmi na \u017ealost povzro\u010di ve\u010d kot 40 milijonov ton emisij na leto<\/strong>, zato moramo za uresni\u010denje tega cilja sprejeti takoj\u0161nje odlo\u010dne ukrepe.<\/p>\n\n

Potrebujemo ukrepe, s katerimi bomo do leta 2030 prepolovili emisije na globalni ravni in za\u010drtali trend, po katerem bomo dosegli ni\u010delne neto emisije do leta 2050. \u010ce dr\u017eave v svojih na\u010drtih, ki jih bodo predlo\u017eile ZN, ne bodo okrepile svojih zavez glede zmanj\u0161anja emisij, bodo onemogo\u010dile uresni\u010ditev cilja omejitve dviga globalne temperature na 1,5 \u00b0C iz pari\u0161kega podnebnega sporazuma. S trenutnimi zavezami se bodo emisije do leta 2030 pove\u010dale za 16 odstotkov, s \u010dimer bomo ponovno na poti proti dvigu globalen temperature za 2,7 \u00b0C do konca stoletja. Pri tem bi bili s trenutnimi vladnimi politikami na globalni ravni \u0161e na slab\u0161em \u2013 na poti proti dvigu temperature za 2,9 \u00b0C.<\/p>\n\n

Dr\u017eave skupine G20 so odgovorne za skoraj 80 odstotkov globalnih emisij, toda \u0161tevilne med njimi \u2013 vklju\u010dno z Indijo, Kitajsko, Avstralijo, Savdsko Arabijo, Rusijo in Brazilijo \u2013 \u0161e niso izbolj\u0161ale svojih podnebnih ciljev pred vrhom COP26. Zato je nujno, da najbogatej\u0161e dr\u017eave v Glasgowu doka\u017eejo svojo vodilno vlogo in znatno okrepijo svoje ukrepe<\/strong>.<\/p>\n\n

\"Sungai
Naravni park Sungai Sembilang na ju\u017enem delu otoka Sumatra v Indoneziji, kjer deforestacija povzro\u010da ne le grozovitega uni\u010denja, pa\u010d pa tudi ogromne izpuste toplogrednih plinov. Greenpeace tu zahteva prenehanje deforestacije in za\u0161\u010dito naravnega obmo\u010dja.
\u00a9 Kemal Jufri \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

3. Vzpostavitev strogih pravil, ki bodo spodbujala pravi\u010dno mednarodno sodelovanje, namesto na\u010drtov za vzpostavitev globalnega trga za oglji\u010dne izravnave (slednje so prevara in ne delujejo)<\/strong><\/h2>\n\n

Oglji\u010dne izravnave NE<\/strong> prepre\u010dujejo izpustov emisij v ozra\u010dje in segrevanja na\u0161ega planeta \u2013 prepre\u010dujejo samo to, da bi se te emisije pojavile v bilancah onesna\u017eevalcev. Gre zgolj za ra\u010dunovodski trik. Po mnenju znanstvenikov, ki so pripravili najnovej\u0161e znanstveno poro\u010dilo ZN<\/a>, moramo takoj, drasti\u010dno in dosledno zmanj\u0161ati globalne emisije \u2013 oglji\u010dne izravnave pa nas vodijo ravno v napa\u010dno smer. Gre preprosto za dovoljenje za nadaljnje onesna\u017eevanje, ki spodbuja komodifikacijo narave ter mo\u010dnim korporacijam in vladam omogo\u010da, da prevzemajo zemlji\u0161\u010da ranljivih skupnosti, teptajo \u010dlovekove pravice in kr\u0161ijo integriteto okolja.<\/p>\n\n

V pravilih Pari\u0161kega sporazuma je potrebno odpraviti vrzeli, ki onesna\u017eevalcem omogo\u010dajo, da se izognejo razoglji\u010denju v skladu s ciljem omejitve dviga globalne temperature na 1,5 \u00b0C. To pomeni, da ne sme biti nobenih trgov za oglji\u010dne izravnave. Namesto tega je potrebno dolo\u010diti stroga pravila, ki bodo pospe\u0161ila izvajanje Pari\u0161kega sporazuma in spodbudila transformativno mednarodno sodelovanje. Dr\u017eave se morajo zavezati, da bodo skupaj pravi\u010dno podpirale ukrepe za bla\u017eenje in prilagajanje na podnebne spremembe, tako da bodo dolo\u010dile vrsto izvedbenih ukrepov, vklju\u010dno s financiranjem, prenosom tehnologije, izmenjavo znanja in krepitvijo zmogljivosti.<\/p>\n\n

Povejmo naravnost: oglji\u010dne izravnave so nevarna prevara, ki ne deluje, in z njihovo \u0161iritvijo bi samo prelo\u017eili uresni\u010devanje pravih ukrepov<\/strong>.<\/p>\n\n

4. Finan\u010dne zaveze podnebno ranljivim dr\u017eavam, ki so na udaru posledic podnebnih sprememb<\/strong><\/h2>\n\n
\"Hurricane
Posledice hurikana 4-stopnje Ida v Lafaitte, Louisiana. Ida se je v zgodovino zapisal kot drugi najbolj uni\u010dujo\u010d hurikan, takoj za Katrino.
\u00a9 Julie Dermansky \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Podnebne spremembe so globalni problem, ki zahteva globalne re\u0161itve<\/strong>. Zgodovinsko gledano so najve\u010dje onesna\u017eevalke ZDA, Kitajska in Rusija \u2013 med prvimi desetimi so \u0161e Japonska, Nem\u010dija in Velika Britanija.<\/p>\n\n

ZDA, EU, Velika Britanija, Japonska, Kanada in Avstralija so bile tudi med glavnimi dr\u017eavami in bloki, ki so se zavezali, da bodo do leta 2020 zagotovili 100 milijard dolarjev podnebnega financiranja na leto, vendar svojih zavez niso uresni\u010dile<\/strong>. Primanjkljaja je za 20 milijard dolarjev,<\/strong> zato morajo te dr\u017eave zdaj izpolniti svojo odgovornost.<\/p>\n\n

Dr\u017eave, ki so sprejele zaveze, morajo na vrhu COP26 predstaviti robusten, transparenten in na potrebah temelje\u010d na\u010drt, po katerem bodo v naslednjih petih letih zagotovile 100 milijard dolarjev podnebnega financiranja letno. S temi sredstvi bodo pomagale pri razvoju sistemov \u010diste energije ter postopnem opu\u0161\u010danju fosilnih goriv, pa tudi pri prilagajanjih na segrevanje podnebja v prihodnosti. Poleg tega bodo potrebna \u0161e dodatna finan\u010dna sredstva za nadaljnje prilagajanje na podnebne spremembe ter za odpravljanje in nadomestilo za \u0161kodo, ki jo podnebne spremembe v najranljivej\u0161ih dr\u017eavah povzro\u010dajo \u017ee danes.<\/p>\n\n

To lahko uresni\u010dimo!<\/u><\/strong><\/strong><\/h2>\n\n

Vse te spremembe se ne bodo uresni\u010dile in se ne uresni\u010dujejo same od sebe. Od podpisa Pari\u0161kega sporazuma naprej je pri\u0161lo do izjemnega pove\u010danja zavedanja o podnebnih spremembah in velikega porasta aktivizma. Milijoni ljudi na ulicah stavkajo za podnebje, pred volitvami so v ospredju politike v zvezi s podnebno krizo, in vse ve\u010d ljudi se pridru\u017euje to\u017ebam za podnebno pravi\u010dnost in v njih zmaguje. Mo\u010d ljudi deluje!<\/strong><\/p>\n\n

V samem bistvu je namen konference COP26 doseganje enakopravnosti in pravi\u010dnosti, zlasti za ranljive skupnosti. Gre za to, komu pripada prihodnost \u2013 onesna\u017eevalcem, ki kujejo dobi\u010dke od dejavnosti, ki povzro\u010dajo to krizo, ali ljudem, ki najbolj ob\u010dutijo posledice te krize \u2013 avtohtonim ljudstvom, ranljivim skupnostim ter mladim po vsem svetu.<\/p>\n\n

\"Global
Na\u0161 planet je v plamenih, svetovni voditelji pa po\u017earov ne gasijo. Po svetu so se pred za\u010detkom podnebne konference COP26 odvili \u0161tevilni mno\u017ei\u010dni podnebni protesti, ki zahtevajo urgentno ukrepanje za za\u0161\u010dito podnebja in biodiverzitete. \u010casa je zmanjkalo, nujno je da z besed preidemo na dejanja!
\u00a9 Marcela Casarino \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pred nami je odlo\u010dilni trenutek: za prepre\u010ditev najhuj\u0161ih posledic podnebne krize morajo vlade svetovnih dr\u017eav sprejeti takoj\u0161nje, drasti\u010dne in dosledne ukrepe.<\/p>\n","protected":false},"author":25,"featured_media":49305,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[45],"tags":[23],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-49302","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podnebje","tag-podnebje","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49302","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/25"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=49302"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49302\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49309,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49302\/revisions\/49309"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/49305"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=49302"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=49302"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=49302"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=49302"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}