{"id":49401,"date":"2021-12-07T09:42:35","date_gmt":"2021-12-07T09:42:35","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=49401"},"modified":"2023-06-01T16:09:12","modified_gmt":"2023-06-01T16:09:12","slug":"letno-porocilo-2020-greenpeace-srednja-in-vzhodna-evropa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/49401\/letno-porocilo-2020-greenpeace-srednja-in-vzhodna-evropa\/","title":{"rendered":"Letno poro\u010dilo 2020, Greenpeace CEE (srednja in vzhodna Evropa)"},"content":{"rendered":"\n

“Korona je tudi pri nas poru\u0161ila vse na\u010drte in navade. Ampak hitri odzivi in strokovno ravnanje z vsemi vrstami kriz so del na\u0161ih prednosti in lahko smo nemoteno nadaljevali s svojim delom. \u010cetudi smo pogre\u0161ali neposredno, takoj\u0161njo izmenjavo, smo lahko odkrili nove poti in v letu 2020 vodili mo\u010dne, uspe\u0161ne kampanje za okolje.<\/em>“<\/p>\n\n

(Alexander Egit,<\/strong> izvr\u0161ni direktor Greenpeace CEE (srednja in vhodna Evropa)<\/p>\n\n

\n\n

Uvodoma za\u010denjamo s kratkim orisom dela slovenske pisarne v letu 2020. <\/p>\n\n

Kot del mati\u010dne organizacije je na\u0161a ekipa v tem izzivov polnem letu sodelovala pri razli\u010dnih svetovnih kampanjah za za\u0161\u010dito ranljivih ekosistemov in ogro\u017eenih vrst<\/strong> (npr. na\u0161a prizadevanja za za\u0161\u010dito Amazonskega gozda<\/em> in kampanja za\u00a0vzpostavitev najve\u010djega omre\u017eja morskih rezervatov<\/em>), hkrati pa smo neusmiljeno bili bitke na doma\u010dem parketu<\/strong> (v mislih imamo dogajanje na podro\u010dju sprejemanja sporne protikoronske in okoljske zakonodaje, sodelovali smo na parlamentarnem odboru o resoluciji razglasitve podnebne krize, se intenzivno borili proti mitom o (ne)varnosti uporabe izdelkov za ve\u010dkratno uporabo v \u010dasu pandemije in onesna\u017eevanju s plastiko, ki je sploh v tem \u010dasu dobila nov zagon, poslali smo komentarje na Osnutek Nacionalne strategije za opu\u0161\u010danje premoga<\/em> in Osnutek Dolgoro\u010dne podnebne strategije Slovenije<\/em>). Organizirali smo tudi mednarodno spletno konferenco z naslovom “Kriti\u010dno o jedrski energiji kot podnebni re\u0161itvi”.<\/p>\n\n

Vabimo Vas k ogledu letnega poro\u010dila regijske pisarne Greenpeace CEE za leto 2020<\/a>, pospremimo pa ga z uvodnim nagovorom izvr\u0161nega direktorja Greenpeace CEE, g. Alexandra Egita.<\/p>\n\n

<\/div>\n\n

Dragi podporniki,<\/strong><\/p>\n\n

pandemija je poudarila enega izmed temeljnih principov na\u0161ega dela: izkori\u0161\u010danje narave ima svoje meje! Korporacije in vlade se v svojem pohlepu po naravnih dobrinah podajajo globlje in globlje v neraziskano divjino in uni\u010dujejo ekosisteme. Posledica tega je, da se pove\u010duje tveganje za prenos nevarnih virusov z \u017eivali na ljudi. Tej nevarnosti dodajajo svoje tudi globalizirane ekonomije in prikrite preskrbovalne verige. Nenazadnje pa industrijsko kmetijstvo omogo\u010da idealne pogoje za \u0161irjenje bolezni, hkrati pa tudi razvoj odpornosti na antibiotike.<\/p>\n\n

V lanskem letu je koronavirus zaznamoval javno \u017eivljenje. Z na\u0161im vztrajnim trudom pa smo kljub temu zagotovili, da podnebna in biodiverzitetna kriza nista bili potisnjeni na obrobje.<\/p>\n\n

\n
Letno poro\u010dilo Greenpeace CEE za leto 2020 (v ang. jeziku) <\/a><\/div>\n<\/div>\n\n

V naslednjih odstavkih bom izpostavil nekaj na\u0161ih ve\u010djih zmag:<\/p>\n\n

Ve\u010d kot 8.000 Avstrijcev se je pridru\u017eilo podnebni to\u017ebi na ustavnem sodi\u0161\u010du. Ti ljudje so se skupaj z Greenpeaceom postavili za svojo pravico do prihodnosti, v kateri bo mogo\u010de \u017eiveti. Tudi v parlamentu smo pokazali, kaj lahko dose\u017eejo dr\u017eavljani, \u010de zdru\u017eijo mo\u010di. Z na\u0161o podporo je bilo zbranih pribli\u017eno 380.000 podpisov v prid podnebnega referenduma.<\/p>\n\n

Razkritje \u0161kandalov<\/strong><\/p>\n\n

Ena izmed Greenpeaceovih temeljnih nalog je, da preiskujejo okoljske \u0161kandale. V letu 2020 smo npr. uporabili posebno kamero, s katero smo odkrili uhajanje plina metana na OMV postajah in tovarnah podjetja Gas Connect Austria, ki je sicer nevidno za \u010dlove\u0161ko oko, a zelo \u0161kodljivo za podnebje.<\/p>\n\n

Greenpeace Avstrija je prav tako razkril mednarodni \u0161kandal: v naravi Malezije so na\u0161li strupeno in nelegalno izvo\u017eeno odpadno plastiko, ki je izvirala iz Avstrije. Zaradi tega razkritja bo tamkaj\u0161nja narava o\u010di\u0161\u010dena, plastika pa odstranjena na okolju in zdravju primeren na\u010din.<\/p>\n\n

V na\u0161i kampanji proti plasti\u010dni poplavi smo dosegli novo stopnjo uspeha. Zaradi na\u0161ega dela so celo trmasti nasprotniki plastike za ponovno uporabo, kot sta podjetji Coca-Cola in Lidl obljubili, da se bodo bolj potrudili za bolj u\u010dinkovite sisteme ponovne uporabe.<\/p>\n\n

Na\u0161a kampanja za oceane je leta 2020 naletela na ovire: \u017ee leta se borimo za razumljiv sporazum o rezervatih na morjih, ki bi ga podprli ZN in bi predstavljal velikanski mejnik na podro\u010dju ohranjanja morskega \u017eivljenja. Ampak zaradi pandemije so bila kon\u010dna pogajanja prestavljena v leto 2021. Ker ekspedicije potekajo vse od Severnega morja do Antarktike, smo lahko \u0161e vedno veliko odnesli od leto\u0161njega leta in zbrali nadaljnje argumente za ambiciozen globalni sporazum. Med tem procesom smo prav tako odkrili, da so industrijske ribi\u0161ke ladje nesramno izrabljale ozra\u010dje pandemije za \u0161e ve\u010dje naskoke. Na\u0161a zahteva, ki jo podpira \u017ee ve\u010d kot 30 vlad s celega sveta, ostaja jasna: za\u0161\u010ditenih mora biti 30 odstotkov svetovnih morij do leta 2030!<\/p>\n\n

Doseganje sprememb<\/strong><\/p>\n\n

Velike korporacije za potro\u0161no blago, kot so Nestl\u00e9, Unilever in Mondelez, so obljubile, da bodo do leta 2020 odstranila uni\u010devanje gozdov iz njihove oskrbovalne verige. Na\u0161e analize pa kljub temu ka\u017eejo, da je globalno uni\u010devanje pragozdov postalo \u0161e bolj dramati\u010dno. Korporacije torej \u0161e enkrat ve\u010d niso uresni\u010dile svojih javnih zavez. V EU bi zakonodaja o za\u0161\u010diti pragozdov lahko dosegla potrebne spremembe v letu 2021. Ve\u010d kot milijon ljudi iz cele Evrope se nam je pridru\u017eilo v na\u0161em prizadevanju za za\u0161\u010dito gozdov \u2013 gre za rekordno udele\u017ebo!<\/p>\n\n

Tudi v tem te\u017ekem letu nam je uspelo dose\u010di nekaj velikih uspehov in na\u0161i cilji ostajajo visoko na politi\u010dnem dnevnem redu. Prilagodili smo na\u0161e metode in na\u010dine, ki so sedaj primerni glede na okoli\u0161\u010dine in s tem smo ohranili na\u0161 zagon. Tako bomo pristopili tudi k prihodnjemu letu, upamo na nov za\u010detek tako v na\u0161em osebnem vsakodnevnem \u017eivljenju kot tudi v dru\u017ebi kot celoti.<\/p>\n\n

Alexander Egit,<\/strong><\/p>\n\n

izvr\u0161ni direktor Greenpeace CEE (srednja in vhodna Evropa)<\/p>\n\n

<\/p>\n\n

Celotno poro\u010dilo o delu Greenpeace CEE v letu 2020 si lahko preberete tukaj (v angle\u0161kem jeziku):<\/strong><\/p>\n\n

\n
Letno poro\u010dilo Greenpeace CEE za leto 2020<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Korona je tudi pri nas poru\u0161ila vse na\u010drte in navade. Ampak hitri odzivi in strokovno ravnanje z vsemi vrstami kriz so del na\u0161ih prednosti in lahko smo nemoteno nadaljevali s…<\/p>\n","protected":false},"author":25,"featured_media":49407,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[44],"tags":[27],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-49401","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-o-nas","tag-greenpeace","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49401","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/25"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=49401"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49401\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49418,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49401\/revisions\/49418"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/49407"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=49401"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=49401"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=49401"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=49401"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}