{"id":49466,"date":"2021-12-16T09:35:55","date_gmt":"2021-12-16T09:35:55","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=49466"},"modified":"2023-06-01T16:09:08","modified_gmt":"2023-06-01T16:09:08","slug":"razmisleki-za-mlade-aktiviste","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/49466\/razmisleki-za-mlade-aktiviste\/","title":{"rendered":"Razmisleki za mlade aktiviste"},"content":{"rendered":"\n

Kot mlad protivojni aktivist sem v \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja na kalifornijskem In\u0161titutu za preu\u010devanje nenasilja spoznal Iro Sandperla, ki je in\u0161titut ustanovil skupaj s pacifisti\u010dno folk pevko Joan Baez. Nekega ve\u010dera me je Sandperl vpra\u0161al: \u00bbBi rad vedel, kaj je skrivnost organiziranja?\u00ab<\/em><\/p>\n\n

\u00bbJa,\u00ab<\/em> sem odgovoril.<\/p>\n\n

\u00bbBodi organiziran,\u00ab<\/em> je rekel.<\/p>\n\n

Letos \u2013 ob praznovanju 50. obletnice Greenpeacea \u00ad\u2013 sem se imel prilo\u017enost pogovarjati z aktivisti za okolje in \u010dlovekove pravice z vsega sveta. Ob nekaj prilo\u017enostih so me mladi aktivisti prosili za nasvet glede tega, kako dose\u010di, da bodo kampanje uspe\u0161ne.<\/p>\n\n

Po eni strani se ne po\u010dutim, da sem pravi naslov za tak\u0161ne nasvete, saj se svet spreminja vsak dan, za nove okoli\u0161\u010dine so potrebne nove percepcije, nove analize in nove taktike za doseganje novih meril uspeha. Ena izmed stvari, ki sem se je nau\u010dil, je to, da se morajo posamezniki in organizacije, ki \u017eelijo biti u\u010dinkoviti, stalno izpopolnjevati in si izmi\u0161ljati nove strategije. Kljub temu pa bom poskusil odgovoriti na pro\u0161njo ter artikulirati nekaj svojih izku\u0161enj in lekcij, ki sem se jih nau\u010dil.<\/p>\n\n

Resnica:<\/strong> Po mojih izku\u0161njah si je za u\u010dinkovito delovanje potrebno prizadevati, da spoznamo sami sebe in svet, tak\u0161no spoznanje pa se izoblikuje na podlagi vse\u017eivljenjskega dela in se razvija, ko \u010dlovek \u017eivi pristno, neutrudno in odprto. Z \u00bbodprto\u00ab mislim nepristransko, brez zasebnih in kulturnih predsodkov. Nau\u010dil sem se, da je lahko \u017eelja po tem, kak\u0161en bi moral biti svet, ovira pri razumevanju sveta, kot ta dejansko obstaja in deluje. Morda ne bomo nikoli spoznali absolutne resnice, a prizadevanje za tak\u0161no resnico je klju\u010dnega pomena za u\u010dinkovito doseganje sprememb.<\/p>\n\n

\u00bbNabrusite me\u010de\u00ab<\/em>:<\/strong> V za\u010detnem obdobju svoje kariere dru\u017ebenega aktivizma sem opazil, da smo pogosto, morda celo vedno, na\u0161 naj\u0161ibkej\u0161i \u010dlen mi sami. \u010ce se namenimo spreminjati dru\u017ebo, bomo, povsem razumljivo, naleteli na odpor. Osebni interesi \u2013 ljudje, ki v obstoje\u010dih razmerah kujejo dobi\u010dke ali si zagotavljajo mo\u010d \u2013 se bodo skoraj zagotovo upirali spremembam in jih prepre\u010devali. Za to bitko je potrebno biti stalno na pre\u017ei.<\/p>\n\n

Na drugi strani pa lahko enako zahtevni izzivi izvirajo iz ovir, ki si jih nakopljemo sami zaradi negotovosti lastnega ega. V svojih dvajsetih, pred ve\u010d kot 50 leti, sem prvi\u010d sli\u0161al, kako je budisti\u010dni u\u010ditelj Kalu Rimpoche uporabil metaforo \u00bbpred bitko nabrusite svoje me\u010de\u00ab<\/em>, a v tem primeru ste me\u010d vi sami. Najprej delajte na sebi. \u010ce vas bo omejevali lasten \u0161kodljiv ego, \u017eelje, strahovi in zmedenost, bodo va\u0161a prizadevanja za mir, pravi\u010dnost in ekologijo izgubila svojo mo\u010d. Me\u010d brusimo tako, da smo pozorni na lastne motive, da delamo na sebi, da uti\u0161amo svoj ego in da se razvijamo v bolj\u0161e ljudi in bolj\u0161e akterje sprememb.<\/p>\n\n

Raziskujte:<\/strong> Koristno je, da razumete tudi tiste, ki nam nasprotujejo. Da bi razumeli ljudi, njihove motive in pri\u010dakovanja, je treba pre\u017eivljati \u010das z ljudmi. Da bi razumeli naravo, je treba pre\u017eivljati \u010das v naravi. Vsega raziskovanja ne moremo opraviti s knjigami ali na internetu. Nau\u010dil sem se, da je koristno, \u010de radovedno, odprto in vztrajno opazujemo posameznike, skupine, samega sebe in svet narave. Pozornost je temelj znanja.<\/p>\n\n

Znanje je nagrada samo po sebi. V pomo\u010d vam bo, \u010de boste neutrudno raziskovali teme, ki vas zanimajo. Spoznajte znanost, na\u010din delovanja narave. Spoznajte zgodovino. Kako smo se zna\u0161li v tem \u010dasu in prostoru? Pou\u010dite se o zgodovini vesolja, evoluciji \u017eivljenja, razcvetu raznolikost in kompleksnosti, razvoju \u010dlove\u0161ke kulture. Koristno se mi zdi raziskovanje vzroka konfliktov, izvora idej in kulturnih struktur, ki vplivajo na nastanek ali re\u0161itev konfliktov.<\/p>\n\n

\"\"
Podvodna opazovalna postaja Greenpeacea Italija na otoku Elba, ki je namenjena preu\u010devanju vpliva podnebnih sprememb na podvodno biotsko raznovrstnost obale. Nara\u0161\u010danje temperature vode in o\u010ditne posledice za ob\u010dutljivej\u0161e rastlinske in \u017eivalske vrste. \u00a9 Greenpeace \/ Lorenzo Moscia<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n

Septembra je Vandana Shiva, velika indijska okoljevarstvenica in fizi\u010darka, v intervjuju dejala: \u00bbMoje zasledovanje znanja temelji na \u017eelji spoznati resnico o svetu. To je moja gonilna sila in moj kisik. Ko se spopada\u0161 z najve\u010djimi brutalnimi silami sveta, mora biti tvoje lastno iskanje znanja na trdnih temeljih.\u00ab<\/em><\/p>\n\n

Pred 2400 leti je Sokrat u\u010dil, da \u00bbneraziskanega \u017eivljenja ni vredno \u017eiveti\u00ab. Mahatma Gandhi je za spreminjanje dru\u017ebe prakticiral na\u010delo \u00bbsatyagraha\u00ab (mo\u010d oz. sila resnice) in je o tem spregovoril v soji avtobiografiji \u00bbZgodba o mojih eksperimentih z resnico\u00ab<\/em>, kjer se je ukvarjal s svojimi predsodki in napakami. S tak\u0161no predanostjo resnici je Gandhi premagal najmo\u010dnej\u0161i imperij svojega \u010dasa.<\/p>\n\n

Poglejte iz svojega mehur\u010dka:<\/strong> Koristno je lahko, da se izogibate povr\u0161nim razlagam, ki so v\u0161e\u010d vam ali va\u0161i mre\u017ei prijateljev in sodelavcev. V tak\u0161nih razlagah je lahko nekaj resnice, toda bolj u\u010dinkoviti boste, \u010de boste te resnice razumeli sami in \u010de boste upo\u0161tevali tudi nasprotne argumente. Posmehujemo se zanikovalcem podnebnih sprememb, ker ignorirajo nekatere \u00bbneprijetne resnice\u00ab \u2013 toda katere neprijetne resnice zanikamo sami? Odgovora na to vpra\u0161anje ne bomo na\u0161li, \u010de ga ne i\u0161\u010demo. \u010clove\u0161tvo so na kriva pota zvabili tudi nekateri dobronamerni ljudje, ki so pogosto sledili kateri izmed nepreverjenih doktrin.<\/p>\n\n

Internet je pripomogel k demokratizaciji informacije, a je obenem ustvaril tudi mehur\u010dke doktrin, ki ljudi spodbujajo k iskanju mnenj, ki so skladna z njihovimi lastnimi stali\u0161\u010di. Temu pravimo \u00bbpotrditvena pristranskost\u00ab, s katero se krepijo skupna stali\u0161\u010da glede \u010desar koli.<\/p>\n\n

Globoka raznolikost:<\/strong> Greenpeace je nastal iz gibanj za mir in dr\u017eavljanske pravice v 1960\u2011ih letih, danes pa je zaokro\u017eil zgodbo z zagovarjanjem dru\u017ebene pravi\u010dnosti ob hkratnem prizadevanju za mir in ekolo\u0161ke re\u0161itve. Na\u0161a progresivna dru\u017ebena gibanja cenijo raznolikost spolov, kultur in \u017eivljenjskih izku\u0161enj. Lahko cenimo tudi ve\u010djo raznolikost idej in percepcij glede tega, kaj je najpomembnej\u0161e ali najbolj nujno.<\/p>\n\n

Po mojih izku\u0161njah razvijamo \u00bbgloboko\u00ab raznolikost tako, da se izogibamo povr\u0161nemu moraliziranju in opustimo pri\u010dakovanje, da je mogo\u010de re\u0161iti vse spore ali polemike. Uti\u0161anje lastnega ega vklju\u010duje tudi opu\u0161\u010danje \u017eelje po tem, da bi imeli prav ali da bi drugim dokazali, da nimajo prav. Pri razvijanju globoke raznolikosti gre za umetnost sprijaznjenja z ve\u010d mnenji ter za potrpe\u017eljivo in so\u010dutno zavedanje tega, da obstajajo nasprotujo\u010de si ideje in ideali.<\/p>\n\n

Globoka ekologija:<\/strong> \u00bbNajve\u010dji problemi sveta,\u00ab<\/em> je govoril moj prvi okoljevarstveni mentor Gregory Bateson, \u00bbso posledica razlike med tem, kako deluje narava in kako razmi\u0161ljajo ljudje.\u00ab<\/em> Da dobimo ob\u010dutek za to, kako deluje narava, moramo opazovati naravni svet, odnose, sile, tekmovanja in sodelovanja ter se zavedati dolgega, kompleksnega poteka evolucije.<\/p>\n\n

V\u010dasih se nam zdi, da moramo delovati na neposredni, prakti\u010dni ravni \u2013 o\u010distiti reko, obnoviti gozd ali popraviti kak\u0161no industrijsko uni\u010denje. Vendar pa sem spoznal, da je koristno razviti globok, \u010dustven ob\u010dutek za to, kaj je sveto, kaj je trajno bistvo sveta, ki ga imamo radi. \u0160tevilna staroselska ljudstva na zahodni polobli svoje molitve kon\u010dajo s frazo \u00bbvse je povezano\u00ab<\/em>, in to z dobrim razlogom. Tudi mi smo \u017eivali, povezane z vsem \u017eivljenjem. \u010clove\u0161tvo bo na bolj\u0161em, \u010de opustimo misel na to, da bomo upravljali z naravo, ter se nau\u010dimo biti njeni partnerji in u\u010denci.<\/p>\n\n

\"Plastic
Vseslovenska akcije O\u010distimo Slovenijo, ki je potekala 15. septembra 2018, je bila namenjena ozave\u0161\u010danju o prepre\u010devanju nastajanja odpadkov, zato je na dan akcije poleg odstranjevanja odpadkov iz narave in drugih dru\u017ebenih aktivnosti potekalo tudi popisovanje blagovnih znamk odpadkov
\u00a9 Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Lokalizirajte:<\/strong> Sumim, da bo ve\u010dina pomembnih re\u0161itev za na\u0161e ekolo\u0161ke dileme lokalnih. Lahko se ukvarjamo z globalnimi vpra\u0161anji, a morda obstaja le malo dejanskih globalnih re\u0161itev. \u010clove\u0161ka dru\u017eba je preve\u010d raznolika, vlade pa so vse prepogosto korumpirane, sebi\u010dne in nesposobne. Z \u00bblokalizacijo\u00ab mislim na varovanje lokalnih ekosistemov, vzpostavljanje kohezije skupnosti, pridelovanje hrane, prou\u010devanje lokalnih energetskih mo\u017enosti, prakticiranje zdravstvene oskrbe na ravni skupnosti, recikliranje vsega, u\u010denje popravljanja vsega, kar uporabljamo, ter prena\u0161anja vsega, kar se nau\u010dimo, na na\u0161e otroke in drug na drugega.<\/p>\n\n

Ustvarjalnost<\/strong> je eden najpomembnej\u0161ih sestavnih delov u\u010dinkovitih dru\u017ebenih sprememb, vendar recept za ustvarjalnost ne obstaja. Lahko pa ohranimo in zavarujemo pogoje za ustvarjalnost. Nikoli ne vemo, od kod bo pri\u0161la naslednja odli\u010dna strategija. \u010ce se bo vsakdo po\u010dutil, da lahko izra\u017ea svoje ideje, in \u010de te ideje vzamemo resno, imamo ve\u010dje mo\u017enosti, da najdemo tak\u0161ne dobre strategije.<\/p>\n\n

Medtem pa je po mojem mnenju koristno, da se ukvarjamo z osebno ustvarjalnostjo, da sledimo svojim strastem, kreativnim umetnostim in globokemu u\u010denju na podro\u010djih, ki nas zanimajo. \u0160e eden izmed na\u010dinov za izku\u0161njo ustvarjalnosti je pou\u010devanje drugih. Narava je neskon\u010dno ustvarjalna. Zdi se, da celo celice na\u0161ih lastnih teles i\u0161\u010dejo nove na\u010dine za izra\u017eanje genetskih sporo\u010dil.<\/p>\n\n

\"\"
Mladi za podnebno pravi\u010dnost so s podporo organizacij Greenpeaca Slovenija, Focus, dru\u0161tvo za sonaraven razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Umanotera, na Trgu republike v Ljubljani kreativno oblikovali velik napis \u201cSOS\u201d s pripisom \u201cPridite 27.9.\u201d, s \u010dimer so pozvali ljudi k \u010dim ve\u010dji udele\u017ebi Podnebnega \u0161trajka. 
\u00a9 Domen Hrovatin \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Globlja kriza:<\/strong> \u017divimo sredi dobro dokumentirane podnebne krize, a pri na\u0161ih prizadevanjih nam bo v pomo\u010d, \u010de bomo spoznali, da so podnebne motnje zgolj simptom veliko globlje krize, ki jo ekologi imenujejo \u00bbokoljski dolg\u00ab. Uspe\u0161ne vrste v vsakem ekosistemu praviloma presegajo zmo\u017enosti svojega \u017eivljenjskega okolja. Volkovi bodo presegli zmo\u017enosti obnavljanja svojega plena, alge bodo presegle hranilne zmo\u017enosti jezera, v katerem \u017eivijo, in sedaj je \u010dlove\u0161tvo preseglo zmogljivost virov celotnega planeta. Za re\u0161itev na to te\u017eavo \u2013 za vse rastlinske in \u017eivalske vrste v katerem koli habitatu \u2013 je nujno zmanj\u0161anje \u00bbpotro\u0161nje\u00ab te vrste. Ker smo naravne \u017eivali, bomo morali kljub vsemu svojemu napredku in tehnologijam upo\u0161tevati naravne omejitve na\u0161e rasti.<\/p>\n\n

Razumeti komunikacijo:<\/strong> Na Greenpeace je vplival Marshall McLuhan, ki je v svoji knjigi Understanding Media <\/em>(\u00bbRazumeti medije\u00ab) zapisal: \u00bb\u017divimo mitsko in integralno.\u00ab <\/em>Opozoril je, da na\u0161tevanje dejstev o na\u0161i krizi ni dovolj. Za komunikacijo je potrebna zgodba, povezava na \u010dustveni ravni. Podobno kot sama biolo\u0161ka evolucija je tudi dru\u017eba sestavljena iz kaosa, izbruhov rasti, transformacije, propada, motenj, naklju\u010dij in novosti. Za uresni\u010devanje sprememb moramo razbiti kulturne mite, ki hromijo na\u0161o dru\u017ebo. To lahko storimo z zgodbo, tako da ljudje za\u010dutijo na\u0161e sporo\u010dilo v svojih srcih.<\/p>\n\n

Neki hinduisti\u010dni u\u010ditelj mi je pred mnogimi desetletji rekel: \u00bbMi smo ocean, ne valovi.\u00ab Ta opomnik, da je treba videti \u0161ir\u0161i kontekst in se ne zapletati v trivialne dogodke, mi je \u017ee ve\u010dkrat pri\u0161el prav.<\/p>\n\n

\n\n

Literatura in koristni viri:<\/strong><\/p>\n\n

\u00bbSeeking truth and saving the planet\u00ab: intervju Sare Furxhi z Vandano Shiva, Welcome to the Jungle<\/a><\/em>, 2. september 2021<\/p>\n\n

\u00bbSoil Not Oil: Environmental Justice in an Age of Climate Crisis\u00ab; Vandana Shiva, North Atlantic Books<\/a>, 2015.<\/p>\n\n

Gregory Bateson, \u00bbMind and Nature\u00ab; Random House, 1984, Thriftbooks<\/a> in pdf verzija<\/a>. Moja najljub\u0161a knjiga o globoki ekologiji, pri kateri ne gre za seznam domnevnih re\u0161itev, temve\u010d za to, kako razmi\u0161ljati ekolo\u0161ko.<\/p>\n\n

\u00bbThinking in Systems\u00ab; Donella Meadows, Chelsea Green<\/a>, 2008. Donella Meadows je glavna avtorica prelomne knjige Limits to Growth<\/a> (\u00bbMeje rasti\u00ab) iz leta 1972; v tej knjiga preu\u010duje, kako pride do sprememb v zapletenem sistemu, kot je globalna dru\u017eba.<\/p>\n\n

\u00bbWhat Can We Do?\u00ab; Rex Weyler, Greenpeace International<\/a>, junij 2018. Moji predlogi glede prednostnih nalog na podro\u010dju okoljevarstva.<\/p>\n\n

Nora Bateson, \u00bbSmall Arcs of Larger Circles\u00ab; recenzija R. Weyler; Triarchy Press<\/a>, 2016: Zapisi o tem, kako razmi\u0161ljati tako, kot deluje narava.<\/p>\n\n

William Catton, Overshoot<\/a>, Univerza v Illinoisu, 1980. Eden prvih izrazov globlje krize.<\/p>\n\n

William Rees, \u00bbThe Way Forward: Survival 2100\u00ab, Solutions Journal<\/u><\/em> 3, \u0161t. 3, junij 2012. Kaj bi bilo potrebno za to, da bi dejansko \u017eiveli trajnostno.<\/p>\n\n

\u00bbThe Shadows of Consumption\u00ab; Peter Dauvergne, MIT Press, 2008. O izvoru ekolo\u0161ke pravi\u010dnosti.<\/p>\n\n

\u00bbDeep Ecology for the 21st Century\u00ab, ut. G. Sessions, Shambala, 1995. Bobra zbirka esejev o globoki ekologiji avtorjev, kot so Arne Naess, Chellis Glendinning, Gary Snyder, Dolores LaChapelle in drugi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Letos \u2013 ob praznovanju 50. obletnice Greenpeacea \u00ad\u2013 sem se imel prilo\u017enost pogovarjati z aktivisti za okolje in \u010dlovekove pravice z vsega sveta. Ob nekaj prilo\u017enostih so me mladi aktivisti prosili za nasvet glede tega, kako dose\u010di, da bodo kampanje uspe\u0161ne.<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":48512,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[44],"tags":[27],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-49466","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-o-nas","tag-greenpeace","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49466","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=49466"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49466\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49469,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49466\/revisions\/49469"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/48512"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=49466"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=49466"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=49466"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=49466"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}