{"id":49485,"date":"2022-01-14T13:41:28","date_gmt":"2022-01-14T13:41:28","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=49485"},"modified":"2023-06-01T16:09:05","modified_gmt":"2023-06-01T16:09:05","slug":"zakaj-je-civilna-nepokorscina-ucinkovita","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/49485\/zakaj-je-civilna-nepokorscina-ucinkovita\/","title":{"rendered":"Zakaj je civilna nepokor\u0161\u010dina u\u010dinkovita?"},"content":{"rendered":"\n

Zgodovina nam ka\u017ee, da ne zado\u0161\u010da zgolj opozarjati na moralno spornost in krivi\u010dnost su\u017enjelastni\u0161tva, seksizma, ekolo\u0161kega opusto\u0161enja itd. Pe\u0161\u010dica mogo\u010dne\u017eev se s temi krivicami okori\u0161\u010da. Zatiralskim re\u017eimom se ni treba ozirati na to, kaj je prav s stali\u0161\u010da logike in morale. Danes se na primer 99 % znanstvenikov strinja<\/a>, da je globalno segrevanje posledica \u010dlovekovih oglji\u010dnih izpustov dejstvo, a se zdi, da so vlade \u0161e naprej pod vplivom pla\u010danih zanikovalcev, ki jih obi\u010dajno financira industrija fosilnih goriv.<\/p>\n\n

V takti\u010dnem smislu imajo logi\u010dni argumenti torej omejen doseg. Resnica potrebuje javni protest. Tako je bilo v Gandhijevi Indiji, v Mandelovi Ju\u017eni Afriki in tako je zdaj v dana\u0161nji globalni ekolo\u0161ki krizi.<\/p>\n\n

\u010ce \u017eeli aktivist spremeniti dru\u017ebo, mora najti na\u010din, da prodre na obmo\u010dje \u0161iroke javne razprave \u2013 le tako lahko pridemo do resnice. Ljudje morajo imeti prilo\u017enost povedati svojo zgodbo. Dinamika pripovedovanja pa potrebuje ve\u010d kot zgolj logiko; potrebuje tudi dramo, karakterje in jasno razvidno predanost. Pomislite na Gandhija, ki je ob morju delal sol, Roso Parks, ki se ni hotela umakniti s svojega sede\u017ea na avtobusu, kvekerje, ki so zapluli na obmo\u010dja jedrskih preizkusov, ali na Greenpeaceove aktiviste, ki so se s \u010dolni postavili med kitolovce in kite.<\/p>\n\n

Pred leti so aktivisti gibanja Extinction Rebellion zaprli pet mostov v Londonu in studie BBC ter zahtevali, da javna radiotelevizijska slu\u017eba \u00bbpove resnico\u00ab o podnebni in ekolo\u0161ki krizi. Pomladi 2019 so za 11 dni deloma zaprli mestno jedro Londona. Ve\u010d kot tiso\u010d jih je bilo aretiranih. 7. oktobra 2019 skupina za\u010denja kampanjo \u00bbInternational Rebellion\u00ab.<\/p>\n\n

Leta 2018 je Greta Thunberg za\u010dela svojo \u0161olsko stavko in protestirala pred \u0161vedskim parlamentom. Na podnebni konferenci COP24 na Poljskem je dejala, da \u00bb\u010de je znotraj tega sistema tako te\u017eko najti re\u0161itve, potem bi bilo morda treba spremeniti sam sistem\u00ab. <\/em>Globalni podnebni stavki je po Gretinem navdihu med 20. in 27. septembrom uspelo mobilizirati pribli\u017eno 7,6 milijona mladih aktivistov v 185 dr\u017eavah; tem se je pridru\u017eilo tudi 73 sindikatov in 3000 podjetij. Ta nenadni izbruh dr\u017eavljanske nepokor\u0161\u010dine in javnega delovanja predstavlja pomemben premik na podro\u010dju odziva javnosti na skrbi glede podnebja, upadanja biodiverzitete, sinteti\u010dnih toksinov in vsesplo\u0161ne ekolo\u0161ke krize.<\/p>\n\n

\"\"
@ Greenpeace<\/figcaption><\/figure>\n\n

Zakaj je civilna nepokor\u0161\u010dina potrebna? <\/strong><\/h3>\n\n

Zdaj si je to kar te\u017eko predstavljati, a leta 1970, z izjemo naravovarstvenikov, ki so si prizadevali za ohranitev parkov in prepre\u010devanje smetenja, vidnej\u0161ih ekolo\u0161kih gibanj ni bilo. Greenpeace so ustanovili mirovni aktivisti in aktivisti za dr\u017eavljanske pravice, ki so \u017eeleli ustvariti globalno ekolo\u0161ko gibanje. Ni bilo dovolj zgolj razlagati znanosti, na kateri ekologija sloni. Javnost je bilo treba vklju\u010diti na globlji, \u010dustveni ravni. Ljudje so morali problem za\u010dutiti, ne le razumeti na logi\u010dni ravni.<\/p>\n\n

V 70. letih prej\u0161njega stoletja smo potrebovali novo zgodbo, da bi lahko z njeno pomo\u010djo razkrinkali zavajajo\u010do zgodbo statusa quo<\/em>. Industrijske in finan\u010dne elite so se bahale, da \u00bbustvarjajo bogastvo\u00ab, dejansko pa so uni\u010devale resni\u010dno bogastvo, ki ga predstavljajo produktivni ekosistemi in zdrave skupnosti. \u010clove\u0161ko \u017eivljenje je odvisno od narave. Industrializem se spopada z zelo konkretnimi biofizikalnimi omejitvami. Te omejitve veljajo za vse, \u010deprav jih vsi ne priznavajo. Nova zgodba je morala izkazovati spo\u0161tovanje do vsega, kar je \u017eivo. <\/p>\n\n

Leta 1975 smo, namesto da bi pridigali o ekologiji, z manj\u0161o ribi\u0161ko ladjo Phyllis Cormack<\/em> zapluli v ocean, da bi se zoperstavili flotam kitolovk. Blokirali smo kitolovke in se vrnili s fotografijami masakra \u2013 voda, rde\u010da od krvi, mladi mo\u017eje in \u017eene, ki \u0161\u010ditijo kite, in razpadajo\u010di stroji plenilske industrije.<\/p>\n\n

\"Soviet
Greenpeaceov gumenjak poleg ujetega kita se prebija med dve ruski kitolovki. Prva Greenpeaceova kampanja proti lovu na kite.
\u00a9 Greenpeace \/ Rex Weyler<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Rodil se je nov na\u010din pripovedovanja zgodb. Sodobno ekolo\u0161ko gibanje svojega uspeha ne dolguje logiki, temve\u010d temu, da so aktivisti znali povedati bolj\u0161o, bolj resni\u010dno zgodbo, in to s pomo\u010djo nenasilnih direktnih akcij.<\/p>\n\n

\u010ce bi \u017eiveli v dru\u017ebi, v kateri vladata logika in moralna resnica, te akcije morda ne bi bile potrebne, a dejstvo je, da ne \u017eivimo v taki dru\u017ebi. \u017divimo v dru\u017ebi, kjer imata glavno besedo denar in mo\u010d, oboje pa si kopi\u010di malo\u0161tevilna elita, ki s tem \u0161koduje ve\u010dini \u010dlove\u0161tva in naravi nasploh.<\/p>\n\n

Zgodovina nam pravi, da mo\u010d pokvari \u010dloveka. Nosilci mo\u010di jo obi\u010dajno izkori\u0161\u010dajo za pridobivanje \u0161e ve\u010d mo\u010di. Mo\u010dni se svoji mo\u010di nikoli ne odpovedo prostovoljno. Navadni ljudje se z mirno dr\u017eavljansko nepokor\u0161\u010dino mo\u010dnim zoperstavijo na podro\u010dju, kjer lahko svoje lastne skromne mo\u010di kar najbolj izkoristijo.<\/p>\n\n

Status quo lahko svoje zlo\u010dine proti \u010dlove\u0161tvu in naravi preprosto zanika, in to tudi po\u010dne. Dru\u017eba Chevron tako zanika, da je kriva za opusto\u0161enje skupnosti v Ekvadorju<\/a> s strupenimi odpadnimi snovmi iz proizvodnje nafte. Dru\u017eba Monsanto zanika, da njeni strupeni pesticidi povzro\u010dajo raka<\/a>. Naftna industrija zdaj zanika, kar so \u017ee ves \u010das vedeli<\/a>: da izpusti ogljika povzro\u010dajo globalno segrevanje.<\/p>\n\n

Dana\u0161nja gibanja mladih so s svojimi direktnimi akcijami te prevare razkrinkala. Ko nam uspe spremeniti javni na\u010din pripovedovanja zgodb \u2013 tako kot je to uspelo Gandhiju, Mandeli in kvekerjem \u2013 se preselimo na boji\u0161\u010de, kjer na\u0161e prednosti, torej resnica, pravica in mo\u010d ljudstva, nekaj pomenijo. Industrijske in finan\u010dne elite nam lahko oporekajo \u2013 prav to po\u010dno \u0161e danes \u2013 a ko resni\u010dna zgodba enkrat prevlada nad zaslepljujo\u010do zgodbo statusa quo, te nove zgodbe ne morejo ve\u010d izni\u010diti. <\/p>\n\n

Britanci niso mogli izni\u010diti podob svoje brutalnosti v Indiji, ki jo je razkril Gandhi. Rasisti v ZDA in Ju\u017eni Afriki niso mogli izni\u010diti podob svoje krivi\u010dnosti in brutalnosti, ki so jih s svojimi akcijami razkrila gibanja za dr\u017eavljansko pravi\u010dnost. To je mo\u010d moralne zgodbe, ki jo je mogo\u010de dose\u010di z nenasilno direktno akcijo. <\/p>\n\n

David proti Goljatu<\/strong><\/h3>\n\n
\"Soviet
Greenpeaceova posadka \u2013 Eileen Chivers in Fred Easton \u2013 na Greenpeaceovih prvih misijah proti lovu na kite. Na zastavi je napis \u00bbNyet\u00ab \u2013 \u00bbNE\u00ab, v ru\u0161\u010dini \u2013 pod njim pa slika umirajo\u010dega kita.
\u00a9 Greenpeace \/ Rex Weyler<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Zgodovinsko gledano se obi\u010dajni dr\u017eavljani ob zoperstavljanju krivicam s strani vlad, imperijev, bankirjev, kraljevskih dru\u017ein ali korporacij spopadajo z nasprotnikom, ki se s krivico okori\u0161\u010da in ki mu je neravnovesje mo\u010di v prid. Danes se okoljevarstvena gibanja in gibanja za pravi\u010dnost spopadajo s statusom quo, ki zdru\u017euje voja\u0161ke in korporativne interese, si lasti ve\u010dino denarja in poseduje uradni monopol nad nasiljem, ki nadzoruje ve\u010dino osrednjih medijev, ki ima mo\u017enost vohunjenja in infiltracije, podporo javnosti pa si zagotavlja z ustrahovanjem in korupcijo. Te prakse so zna\u010dilne za mo\u010dne re\u017eime, od starodavnih kraljestev do sodobnih korporacij.<\/p>\n\n

V tak\u0161nih okoli\u0161\u010dinah morajo tisti, ki so razmeroma \u0161ibki, najti taktike za konfrontacijo, s katerimi se izognejo mo\u010dnim platem svojih nasprotnikov, premagajo svoje omejitve, kar najbolj izkoristijo sicer omejene mo\u017enosti navadnih ljudi, obenem pa osvetlijo problematiko.<\/p>\n\n

Denarja in mo\u010di navadni dr\u017eavljani nimamo \u2013 kaj nam preostane? Moralna resnica, na\u0161a vzajemna mo\u010d, ustvarjalnost, resni\u010dno bogastvo skupnosti, ki si deli dobrine, pristno moralno vodstvo, zaveza, da si bomo za moralno resnico prizadevali brez pri\u010dakovanja osebnih koristi, in zmo\u017enost, da povemo svojo zgodbo; mo\u010d na\u0161ega lastnega pripovedovanja zgodb, s katerim razkrinkavamo la\u017eno zgodbo kolonizatorjev, plenilcev in zatiralcev. V na\u0161ih \u010dasih ta zaslepljujo\u010da zgodba, ki ga ustvarja korporativna elita, vklju\u010duje zablodo o ekonomski pravi\u010dnosti, pa tudi odkrito zaslepljevanje, kot je zanikanje podnebnih sprememb.<\/p>\n\n

Zakaj nenasilje?<\/strong><\/h3>\n\n
\"Activist
Snutetkwe Manuel in njena h\u010di Wasayka, 2, aktivistki gibanja Tiny House Warriors v Kanadi.
\u00a9 Ian Willms \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

\u010ceprav se dr\u017eimo filozofije, ki izklju\u010duje nasilje tako proti ljudem kot proti lastnini, se lahko v aktivistih nabirajo frustracije nad prevarami, krivicami in po\u010dasnim tempom sprememb. Velikokrat sem bil besen in v\u010dasih sem se spomnil besed, ki jih obupani Mark Antonij izre\u010de v tretjem dejanju Shakespearove drame Julij Cezar:<\/p>\n\n

   Oprosti mi, krvavi kos prsti,<\/em><\/p>\n\n

   da bil prijazen s temi sem mesarji.<\/em><\/p>\n\n

Kljub temu smo ves \u010das ostajali nenasilni. Pogoltnili smo svojo jezo in se \u0161e naprej miroljubno upirali. \u010ce \u017eelimo biti uspe\u0161ni pri pripovedovanju zgodbe moralne resnice, moramo ostati povsem miroljubni; to ostaja prednost direktne akcije. <\/p>\n\n

Nasilje gre na roko elitam, ki predstavljajo status quo. Ti bodo vsako, \u0161e tako neznatno, nasilno dejanje izkoristili kot izgovor za dodatno zatiranje ljudi. Vemo, da moralna integriteta ne zmaga vedno, a ko je zdru\u017eena z miroljubnostjo, je zmaga vsaj mogo\u010da. \u010ce se direktna akcija izvaja s so\u010dutjem in ljubeznijo, postane mo\u010dnej\u0161a od denarja in nasilja.<\/p>\n\n

Bil sem \u017ee v je\u010di, bil sem tar\u010da posmeha, grozili so mi, vohunili za mano \u2013 prav na te trenutke sem najbolj ponosen. To so trenutki, ko sem se zavedel, da imam tudi sam nekaj mo\u010di, ki je lahko protiute\u017e mo\u010di nasilja in denarja. Ko se mogo\u010dne\u017ei odzovejo pretirano, z zatiranjem in nasiljem, vem, da mi je s svojimi skromnimi dejanji uspelo razkriti njihove prevare in tema\u010dno krivico nebrzdane mo\u010di. Ko tisti z mo\u010djo udarijo nazaj z nasiljem in zatiranjem, se s tem razkrinkajo. To smo se nau\u010dili od Gandhija in kvekerjev. Od Rose Parks in Nelsona Mandele.<\/p>\n\n

\"Protest
Formacija Nacionalne garde skupaj s policijo se bli\u017ea varuhu voda, ki dr\u017ei orlovsko pero, v taboru pri rezervatu Standing Rock, ki le\u017ei na trasi cevovoda Dakota Access.
\u00a9 Richard Bluecloud Castaneda \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

\u010ce bi bili logika, zdrav razum in spodobnost dovolj za spreminjanje dru\u017ebe, direktne akcije ne bi potrebovali. A zgodovina je pri\u010da, da spodobnost zahteva dejanja, da zdrav razum potrebuje zavzetost, moralna logika pa potrebuje oprijemljive dokaze. Da bi te vrednote za\u017eivele v \u017eivljenjih ljudi, je potrebna zgodba. Ljudje, ki si \u017eelijo ustvariti pravi\u010dnej\u0161i svet, se morajo vklju\u010devati s pomo\u010djo miroljubnih direktnih akcij, saj resnica sicer ne bo prevladala.<\/p>\n\n

\n\n

O avtorju<\/strong><\/p>\n\n

Rex Weyler<\/em><\/strong><\/p>\n\n

Rex Weyler je bil direktor izvorne organizacije Greenpeace Foundation, urednik prvega glasila te organizacije in soustanovitelj organizacije Greenpeace International leta 1979. V tej kolumni razmi\u0161lja o koreninah aktivizma in okoljevarstva ter o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Greenpeacea. Tu izra\u017eena mnenja so njegova lastna. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V 70. letih prej\u0161njega stoletja smo potrebovali novo zgodbo, da bi lahko z njeno pomo\u010djo razkrinkali zavajajo\u010do zgodbo statusa quo. <\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":49487,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[44],"tags":[26,27],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-49485","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-o-nas","tag-aktivizem","tag-greenpeace","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49485","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=49485"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49485\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49500,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49485\/revisions\/49500"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/49487"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=49485"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=49485"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=49485"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=49485"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}