Zadeva: Zakon o varstvu okolja 2, Pravica do nadomestila za kritje posrednih stro\u0161kov
zaradi stro\u0161kov emisij toplogrednih plinov<\/strong>
<\/p>\n\n
Spo\u0161tovani,<\/p>\n\n
na spletni strani Dr\u017eavnega zbora smo zasledili dopis Gospodarske zbornice Slovenije glede predloga Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) in nadomestila oz. sheme za kritje posrednih stro\u0161kov zaradi emisij toplogrednih plinov. Na podlagi omenjenega dopisa bi lahko pri\u0161lo do napa\u010dnih interpretacij in sklepanj, zato vam v nadaljevanju posredujemo podatke, ki so po na\u0161i oceni potrebni za informirano odlo\u010danje o tej tematiki:<\/p>\n\n
Do subvencij na podlagi predlagane sheme bi bilo predvidoma upravi\u010denih 12 podjetij, ki bi do leta 2030 skupno prejela vsaj 157.5 milijona evrov, glede na trenutne cene emisijskih kuponov pa lahko celo prek 400 milijonov evrov.<\/strong><\/p>\n\n V evropskih smernicah za dodelitev pomo\u010di, ki so podlaga za na\u010drtovano shemo, so dolo\u010dene panoge, ki so upravi\u010dene do dr\u017eavne pomo\u010di. Glede na smernice bi bilo v Sloveniji do izpla\u010dil subvencij upravi\u010denih predvidoma 12 podjetij (iz kovinske, papirne, kemi\u010dne panoge) in ne celotna industrija (kot bi lahko zmotno sklepali na podlagi dopisa GZS).<\/p>\n\n V obdobju od leta 2020 do 2023 je za ta namen v Skladu za podnebne spremembe rezerviranih 28.75 milijona evrov, v obdobju do leta 2030 (torej za \u010das veljavnosti sheme) pa bi ob upo\u0161tevanju ocenjenih prilivov v podnebni sklad in dolo\u010db, da se lahko za financiranje sheme porabi do 25 % prilivov podnebnega sklada letno, izpla\u010dali 18.4 milijona evrov vsako leto. Vendar bo ta znesek glede na trend rasti cen emisijskih kuponov predvidoma znatno vi\u0161ji, saj ocena prilivov v sklad temelji na predpostavki, da je cena kupona na ravni 25 evrov, trenutna cena pa se v zadnjem obdobju giblje nad 70 evrov in je blizu 100 evrov. V obdobju trajanja sheme bi 12 podjetij tako prejelo vsaj 157.5 milijona evrov, dejanska izpla\u010dila pa bi bila lahko znatno vi\u0161ja, ob trenutnih trendih celo trikratnik Slovenija ni \u00bbzadnja v EU\u00ab, ki uvaja to shemo.<\/strong> Velika industrijska podjetja so \u017ee dele\u017ena \u0161tevilnih olaj\u0161av v skupni vrednosti preko 30 milijonov evrov letno.<\/strong><\/p>\n\n Iz 20. poro\u010dila o dr\u017eavnih pomo\u010deh Vlade RS je razvidno:<\/p>\n\n \u00bbDobra petina pomo\u010di (21 % pomo\u010di za varstvo okolja oz. 38,44 mio EUR) je bila odeljena v obliki zni\u017eanja okoljskih davkov, in sicer kot zni\u017eanje prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji elektri\u010dne energije za OVE in SPTE za elektro intenzivna podjetja (12 % pomo\u010di za varstvo okolja ali 22,40 mio EUR v letu 2018, skupaj 2016\u20132018 68,90 mio EUR) in kot oprostitev pla\u010dila okoljske dajatve za onesna\u017eevanje zraka z emisijami CO2 (9 % ali 16,04 mio EUR v 2018) po shemi Ministrstva za okolje in prostor.1<\/sup>\u00ab Prav tako vsa podjetja, ki so potencialni upravi\u010denci pomo\u010di zaradi stro\u0161kov emisij toplogrednih plinov, prejemajo del emisijskih kuponov brezpla\u010dno. Med njimi je tudi podjetje, ki mu v celotnem obdobju izvajanja evropske sheme trgovanja z emisijami (ETS), od leta 2005 do 2020 (podatki za leto 2021 \u0161e niso objavljeni), ni bilo treba na trgu kupiti \u0161e nobenega emisijskega kupona.<\/p>\n\n Okoljsko energetske dajatve za najve\u010dje porabnike se, po podatkih industrije, skozi leta zmanj\u0161ujejo.<\/strong><\/p>\n\n O tem, da se okoljske energetske dajatve za najve\u010dje porabnike zmanj\u0161ujejo pri\u010da izjava Petre Prebil Ba\u0161in, direktorice Zdru\u017eenja za papirno in papirno predelovalno industrijo pri GZS2<\/sup>:<\/p>\n\n \u00bbMedtem smo ve\u010dkrat zajezili ogromne predvidene dvige tro\u0161arine na energente, prispevek za obnovljive vire energije pa za ve\u010dje porabnike uspeli zni\u017eati za 70 %. Letos smo na podro\u010dju C02 dajatve za energetsko intenzivna podjetja re\u0161ili situacijo na najbolj ugoden na\u010din, s pla\u010dilom najni\u017eje stopnje obdav\u010ditve EU, kar namesto 4,6 mio \u20ac zna\u0161a 700.000 \u20ac. \u0160e bolj pa mi je v ponos, da smo junija v novem ZTro-1 dosegli diferencirano, 40 % ni\u017ejo ceno pri tro\u0161arini za elektri\u010dno energijo za najve\u010dje porabnike.\u00ab<\/p>\n\n Cena elektri\u010dne energije za industrijo je v primerjavi z ostalimi \u010dlanicami EU ugodna.<\/strong><\/p>\n\n Podatki ka\u017eejo, da so cene elektri\u010dne energije za industrijo v Sloveniji ni\u017eje od povpre\u010dja EU in nasploh med najni\u017ejimi, kar potrjuje tudi Gospodarska zbornica Slovenije v svojih pozivih in publikacijah s sklicevanjem na konkuren\u010dno oskrbo z energijo.4<\/sup><\/p>\n\n Transformacija industrije v nizkooglji\u010dno, kro\u017eno poslovanje z ni\u010delno stopnjo onesna\u017eevanja je zahtevna in nujna naloga. Podnebno energetskih ciljev brez razoglji\u010denja energetsko intenzivne industrije ne bomo dosegli. Za Slovenijo, ki ima enega najvi\u0161jih dele\u017eev EII v gospodarski strukturi, je ta naloga \u0161e toliko bolj pomembna in toliko te\u017eja. Zato je pomembno, da vse razpolo\u017eljive vire smotrno uporabimo in oblikujemo premi\u0161ljene politike, ki bodo podprle ta proces. Prehodna pomo\u010d podjetjem, ki jih je energetska draginja nesorazmerno prizadela je, kot za\u010dasen kratkoro\u010den ukrep, morda potrebna. Kot tudi podpora podjetjem v procesu transformacije v nizkooglji\u010dno in kro\u017eno gospodarstvo, ki bodo zaradi tega kratkoro\u010dno imela dodatne stro\u0161ke, na srednji dolgi rok pa bodo izbolj\u0161ala svojo konkuren\u010dnost. Toda shema za povra\u010dilo posrednih stro\u0161kov ni ni\u010d od tega. Gre za ukrep z dolgo dobo trajanja \u2013 do leta 2030 \u2013 in z zelo velikimi finan\u010dnimi implikacijami \u2013 ob trenutnih pogojih bi vrednost sheme presegla 410 milijonov evrov, do katerih bi bil upravi\u010den ozek krog 12 podjetij v Sloveniji.<\/p>\n\n Zato vas pozivamo, da sheme za povra\u010dilo posrednih stro\u0161kov NE PODPRETE in se zavzamete za regulatorno okolje, ki bo celotnemu gospodarstvu nudilo ustrezno zasnovano podporo v prehodu v razoglji\u010denje.<\/strong><\/p>\n\n Za dodatna pojasnila in informacije smo vam na voljo.<\/p>\n\n <\/p>\n\n Pripravila: Andrej Gnezda in Barbara Kvac S spo\u0161tovanjem,<\/p>\n\n Polona Vali\u010d, Koordinatorka Plan B za Slovenijo<\/p>\n\n Marko Petelin, Koordinator Mre\u017ee za prostor<\/p>\n\n 1 https:\/\/www.gov.si\/assets\/ministrstva\/MF\/Javno-premozenje\/DOKUMENTI\/DP-Letna-porocila\/20-LP-DP_porocilo2018.pdf<\/a><\/p>\n\n
tega zneska.<\/p>\n\n
Ve\u010d kot polovica dr\u017eav \u010dlanic EU nima uvedenega ukrepa kritja posrednih stro\u0161kov. V preteklem obdobju 2013-2020 je ta ukrep namre\u010d uvedlo 12 dr\u017eav \u010dlanic EU (Belgija, Gr\u010dija, Nem\u010dija, Francija, \u0160panija, Nizozemska, Litva, Slova\u0161ka, Finska, Luksemburg, Poljska in Romunija), v za\u010detku 2021 pa \u0161e \u010ce\u0161ka.<\/p>\n\n
V te zneske niso v\u0161tete \u0161e a) oprostitev tro\u0161arine za energetsko intenzivna podjetja na podlagi 96. \u010dlena ZTro-1 (podatki o vi\u0161ini niso na voljo), b) uporaba energentov in elektri\u010dne energije za namene, za katere se ne pla\u010da tro\u0161arina na podlagi 97. \u010dlena ZTro-1 (podatki o vi\u0161ini ravno tako niso na voljo) in c) ni\u017eja tro\u0161arina na elektri\u010dno energijo za IV. stopnjo odjema (ocena vrednosti ukrepa je 4 milijone evrov letno).<\/p>\n\n
Podobno je razvidno iz preglednice dajatev v obdobju 2010 \u2013 2020 za podjetje Talum (spodaj)3<\/sup>.<\/p>\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2022\/02\/1e92624c-image.png\")
<\/figure>\n\n
<\/p>\n\n
\n\n