{"id":49561,"date":"2022-02-16T10:58:15","date_gmt":"2022-02-16T10:58:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=49561"},"modified":"2023-06-01T16:08:58","modified_gmt":"2023-06-01T16:08:58","slug":"poziv-clanom-icam-odbora-za-infrastrukturo-okolje-in-prostor-preprecite-izcrpavanje-podnebnega-sklada-za-financiranje-podnebnih-onesnazevalcev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/sporocilo-za-javnost\/49561\/poziv-clanom-icam-odbora-za-infrastrukturo-okolje-in-prostor-preprecite-izcrpavanje-podnebnega-sklada-za-financiranje-podnebnih-onesnazevalcev\/","title":{"rendered":"POZIV \u010dlanom\/icam Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor: Prepre\u010dite iz\u010drpavanje podnebnega sklada za financiranje podnebnih onesna\u017eevalcev"},"content":{"rendered":"\n

Ljubljana, 16. februar 2022<\/p>\n\n

Spo\u0161tovani,<\/p>\n\n

v sredo, 23. februarja boste na seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor obravnavali predlog Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki vklju\u010duje t.i. shemo za povra\u010dilo posrednih stro\u0161kov (183. \u010dlen, 13. to\u010dka 1. 3., 4. in 6. odstavek)<\/strong>. Gre za okolju \u0161kodljiv mehanizem, s katerim bi se velik dele\u017e sredstev podnebnega sklada preusmerilo v subvencioniranje ozkega kroga 12 podjetij[1]<\/a> v Sloveniji, ki sodijo med najve\u010dje porabnike energije in podnebne onesna\u017eevalce (zavezanci sistema ETS) v Sloveniji. Predlagan ukrep ima <\/strong>dolgo obdobje trajanja in velike finan\u010dne posledice \u2013 do leta 2030 bi upravi\u010denci skupno prejeli vsaj 157,5 milijona evrov, glede na trenutne cene emisijskih kuponov pa lahko celo prek 400 milijonov evrov.<\/strong> Pozivamo vas, da sheme za povra\u010dilo posrednih stro\u0161kov NE PODPRETE in se zavzamete za regulatorno okolje, ki bo celotnemu gospodarstvu nudilo ustrezno zasnovano podporo v prehodu v razoglji\u010denje<\/u><\/strong>.<\/strong><\/p>\n\n

Predlog Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) <\/strong>v 6. odstavku 183. \u010dlena dolo\u010da, da bi se lahko za \u00bbkritje posrednih stro\u0161kov, zaradi stro\u0161kov emisij toplogrednih plinov\u00ab porabilo do 25 % sredstev podnebnega sklada. V obdobju od leta 2020 do 2023 je za ta namen v Skladu za podnebne spremembe rezerviranih 28,75 milijona evrov, v obdobju do leta 2030 (torej za \u010das veljavnosti sheme) pa bi ob upo\u0161tevanju ocenjenih prilivov v podnebni sklad lahko za financiranje te sheme izpla\u010dali 18,4 milijona evrov vsako leto[2]<\/a>. Vendar bo ta znesek glede na trend rasti cen emisijskih kuponov predvidoma znatno vi\u0161ji, saj ocena prilivov v sklad temelji na predpostavki, da je cena kupona na ravni 25 evrov, trenutna cena pa se v zadnjem obdobju giblje nad 70 evrov. V obdobju trajanja sheme bi 12 podjetij tako prejelo vsaj 157,5 milijona evrov, dejanska izpla\u010dila pa bi bila lahko znatno vi\u0161ja, ob trenutnih trendih celo trikratnik tega zneska.<\/strong><\/strong><\/p>\n\n

Namen Podnebnega sklada kot ga dolo\u010da 2. odstavek 182. \u010dlena ZVO je sofinanciranje ukrepov za bla\u017eenje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. Kritje posrednih stro\u0161kov ni niti ukrep bla\u017eenja, niti prilagajanja na podnebne spremembe, temve\u010d gre za novo subvencijo ve\u010djim podnebnim onesna\u017eevalcem. <\/strong>Tak\u0161en mehanizem je v nasprotju z nujnimi podnebnimi ukrepi in v s temeljnim na\u010delom \u00bbonesna\u017eevalec pla\u010da\u00ab<\/strong>, ki je opredeljeno v 12. \u010dlenu predloga zakona (na\u010delo pla\u010dila za obremenjevanje).<\/p>\n\n

\"Coal
Si lahko veliki podnebni onesna\u017eevalci obetajo novo subvencijo, ki jo bo kril kar Podnebni sklad?
\u00a9 Greenpeace \/ Nigel Marple<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Upravi\u010denci do kritja posrednih stro\u0161kov bodo namre\u010d zavezanci ETS \u2013 evropske sheme trgovanja z emisijami, predvsem papirni\u0161ka, kovinska in kemi\u010dna industrija. Glavni namen sistema ETS je s cenovnim signalom spodbujati velike onesna\u017eevalce k zmanj\u0161anju emisij toplogrednih plinov. Kritje posrednih stro\u0161kov bi ta cenovni signal oslabilo in s tem zmanj\u0161alo motivacijo upravi\u010dencev za izvajanje ukrepov zmanj\u0161anja emisij. Tako bodo te naprave emitirale ve\u010d toplogrednih plinov; okoljske \u0161kode, ki bodo nastale, pa bodo padle na ple\u010da ljudi. Dejstvo, da bi se s tem ukrepom nekaj ve\u010d kot desetim podjetjem podeljuje subvencijo za nakup elektri\u010dne energije, je \u0161e posebej problemati\u010dno tudi zato, ker so isti onesna\u017eevalci \u017ee dele\u017eni drugih ugodnosti, ki prav tako zmanj\u0161ujejo njihovo motivacijo za ukrepanje, in sicer: upravi\u010deni so do dela brezpla\u010dnih emisijskih kuponov[3]<\/a>, opro\u0161\u010deni so pla\u010dila dela prispevka za zagotavljanje podpor OVE in SPTE[4]<\/a>, dajatve za emisije CO2 in oprostitve tro\u0161arine v skladu s 96. \u010dlenom Zakona o tro\u0161arinah (Ztro-1). Obstoje\u010de spodbude so razvidne tudi iz poro\u010dil o dr\u017eavnih pomo\u010deh[5]<\/a>.<\/p>\n\n

Predlog Zakona tudi \u010drta trenutno dolo\u010dilo, da se iz trga umaknejo emisijski kuponi za naprave, ki so prenehale delovati<\/strong>[6]<\/a>. Mo\u017enost ohranjanja kuponov na trgu po prenehanju delovanja naprav bo \u0161e dodatno ohromilo cenovno spodbudo in uspe\u0161nost delovanja sistema ETS v Sloveniji, hkrati pa bi lahko pove\u010dalo koli\u010dino sredstev, ki bodo na voljo za novo subvencijo onesna\u017eevalcem.<\/p>\n\n

Kot izhaja iz Podnebnega ogledala 2020[7]<\/a>, ki spremlja napredek Slovenije pri doseganju ciljev zmanj\u0161anja emisij, so okolju \u0161kodljive subvencije problemati\u010dne tudi zaradi vpliva na stro\u0161ke doseganja podnebnih ciljev<\/strong>. \u00bbUkrepi, ki so v nasprotju s cilji zmanj\u0161anja emisij TGP, pomembno vplivajo na javnofinan\u010dne odhodke, zlasti dolgoro\u010dno, saj se pove\u010dujejo \u0161kode, ki nastanejo kot posledica podnebnih sprememb in bodo prete\u017eno bremenile prora\u010dun in\/ali zmanj\u0161ale prilive vanj. Zaradi spodbud, ki so v nasprotju s cilji zmanj\u0161evanja emisij TGP, so potrebni dodatni ukrepi, ki so praviloma dra\u017eji\u00ab.<\/p>\n\n

\u0160kodljive spodbude poleg tega negativno vplivajo na emisijsko produktivnost gospodarstva, ki primerja gospodarsko rast z emisijami TGP, in s tem na konkuren\u010dnost gospodarstva. Slovenija je v vrhu Unije po dele\u017eu (energetsko intenzivne) industrije v gospodarski strukturi zato jo \u010daka velika te\u017eava, saj je industrijski sektor eden zahtevnej\u0161ih za razoglji\u010denje. Slovenija pa \u017ee sicer zaostaja za EU glede na emisijsko produktivnost gospodarstva. Na enoto izpu\u0161\u010denih TGP je bilo v letu 2017 v Sloveniji ustvarjenega za 12,5 % manj BDP kot v povpre\u010dju EU[8]<\/a>. Na tem podro\u010dju je dose\u017een napredek v primerjavi v drugimi dr\u017eavami EU prepo\u010dasen, Slovenija dose\u017ee le 70 % emisijske produktivnosti EU. Zato Podnebno ogledalo priporo\u010da dodatno okrepitev povezave med ukrepi za razvoj gospodarstva in ukrepi za zmanj\u0161anje emisij TGP. Spodbude, ki so v nasprotju z  okoljskimi cilji so tudi zelo napa\u010den razvojni signal industriji. Namesto spodbude v prestrukturiranje se spodbuja ohranjanje obstoje\u010dega stanja ali celo poslab\u0161anja oglji\u010dnega odtisa podjetij,  s tem pa se na dolgi rok izgubljala na konkuren\u010dnosti \u2013 podjetja in gospodarstva oz. dru\u017ebe v celoti. Bistveno bolj smiselno je spodbude usmerjati v pove\u010danje konkuren\u010dnosti na dolgi rok, kar pa je mogo\u010de samo s spodbudami za  zmanj\u0161anje vpliva na okolje.<\/p>\n\n

\u017diva Kavka Gobbo,<\/strong><\/p>\n\n

Focus, Dru\u0161tvo za sonaraven razvoj, predsednica<\/p>\n\n

Katja Podbev\u0161ek,<\/strong><\/p>\n\n

Greenpeace Slovenija, namestnica izvr\u0161ne direktorice<\/p>\n\n

Gaja Brecelj,<\/strong><\/p>\n\n

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, direktorica<\/p>\n\n

\n\n

[1]<\/a> V skladu s 6. odstavkom 10a \u010dlena Direktive 2003\/87\/ES dr\u017eave \u010dlanice lahko uvedejo nacionalne sheme kritja posrednih stro\u0161kov za elektro-intenzivna podjetja. Glede podrobnosti tak\u0161nih shem v obdobju po letu 2021 je Komisija v jeseni 2020 objavila nove smernice za dr\u017eavne pomo\u010di v ETS[1]. Iz navedenega predvidevamo, da bi bilo v Sloveniji do podpore v skladu z 183. \u010dlenom upravi\u010denih 12 podjetij (Belinka Perkemija, Gori\u010dane, Impol, Koli\u010devo Karton, Papirnica Vev\u010de, Rade\u010de papir Nova, Sij Akronij, Sij Metal, Talum, TKI Hrastnik, Vipap Videm). Pregled je nastal na podlagi omejenih javno dostopnih informacijah o na\u010dinu izvedbe ukrepa kritja posrednih stro\u0161kov pri nas (opis ukrepa v osnuktu Programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe, ki je bil v javni razpravi februarja 2021) ter analize Evropske komisije stanja izvajanje ukrepa v dr\u017eavah \u010dlanicah (Commission Staff Working Document, Evaluation, Accompanying the document Impact Assessment on Guidelines on certain State aid measures in the context of the system of the system of the greenhouse gas emissions allowance trading post 2021, 21.9.2020).<\/p>\n\n

[2]<\/a> \u010ce cena emisijskih kuponov tudi v naslednjih letih ostane nad 25 EUR (trenutno je cena nad 80 EUR), so ocenjeni letni prilivi v sklad cca. 74 mio EUR letno.<\/p>\n\n

[3]<\/a> Iz Poro\u010dila o izpolnitvi obveznosti upravljalcev naprav v Sloveniji za leto 2020<\/a> je razvidno, da so vsi upravi\u010denci za kritje posrednih stro\u0161kov po 183. \u010dlenu prejemniki brezpla\u010dnih emisijskih kuponov. Dodeljevanje brezpla\u010dnih kuponov je predvideno tudi v \u010detrtem trgovalnem obdobju ETS 2021 \u2013 2030. Slika o skupnih dodeljenih brezpla\u010dnih kuponih za celotno obdobje izvajanja sheme ETS za posamezne upravljalce naprav se dobi iz pregleda vseh Poro\u010dil o izpolnitvi obveznosti, ki so objavljena na spletni strani https:\/\/www.gov.si\/teme\/trgovanje-s-pravicami-do-emisije\/<\/a><\/p>\n\n

[4]<\/a> Dr\u017eavna pomo\u010d SA.41998 (2015\/N)<\/a>.<\/p>\n\n

[5]<\/a> 20. poro\u010dilo o dr\u017eavnih pomo\u010deh za leta 2016, 2017 in 2018<\/a>; 2019.<\/p>\n\n

[6]<\/a>  Dolo\u010dila glede dra\u017ebe emisijskih kuponov (181. \u010dlen ZVO-2) ne vklju\u010dujejo ve\u010d odstavka, ki je zapisan v veljavnem ZVO<\/a> in pravi: \u00bbV primeru prenehanja delovanja naprave za proizvodnjo elektri\u010dne energije se koli\u010dina emisijskih kuponov iz prvega odstavka tega \u010dlena v letu po prenehanju delovanja naprave zmanj\u0161a za koli\u010dino povpre\u010dja emisij iz drugega odstavka 133. \u010dlena tega zakona, in sicer v obdobju petih let pred prenehanjem delovanja naprave.\u00ab (4 odstavek 127. \u010dlena ZVO)<\/p>\n\n

[7]<\/a> IJS, s partnerji: Podnebno ogledalo 2020, Zvezek 6, Ve\u010dsektorski ukrepi<\/a><\/p>\n\n

[8]<\/a> https:\/\/www.umar.gov.si\/fileadmin\/user_upload\/razvoj_slovenije\/2020\/slovenski\/POR2020.pdf<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ljubljana, 16. februar 2022<\/p>\n","protected":false},"author":25,"featured_media":49311,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[45],"tags":[23],"p4-page-type":[46],"class_list":["post-49561","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podnebje","tag-podnebje","p4-page-type-sporocilo-za-javnost"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49561","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/25"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=49561"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49561\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49562,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49561\/revisions\/49562"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/49311"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=49561"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=49561"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=49561"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=49561"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}