{"id":49607,"date":"2022-03-01T19:15:02","date_gmt":"2022-03-01T19:15:02","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=49607"},"modified":"2023-06-01T16:08:00","modified_gmt":"2023-06-01T16:08:00","slug":"5-stvari-ki-jih-morate-vedeti-o-novem-porocilu-ipcc-ja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/49607\/5-stvari-ki-jih-morate-vedeti-o-novem-porocilu-ipcc-ja\/","title":{"rendered":"5 stvari, ki jih morate vedeti o novem poro\u010dilu IPCC-ja"},"content":{"rendered":"\n

Vodilni svetovni podnebni znanstveniki so objavili svojo najnovej\u0161o obse\u017eno oceno<\/a> o vplivih podnebnih sprememb in o tem, kako in v kolik\u0161ni meri se lahko na te vplive prilagodimo.<\/p>\n\n

Nimate \u010dasa, da bi prebrali ve\u010d tiso\u010d strani? Ni problema. Spodaj navajamo pet klju\u010dnih ugotovitev, ki bi jih po na\u0161em mnenju morali vedeti o poro\u010dilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih vplivih, prilagajanju in ranljivosti..<\/p>\n\n

1. Podnebna tveganja se pojavljajo hitreje in bodo kmalu ve\u010dja<\/strong><\/h2>\n\n

To poro\u010dilo je nedvoumno. Podnebne spremembe \u017ee povzro\u010dajo velike izgube in \u0161kodo naravi in ljudem, uni\u010dujejo \u017eivljenja, domove, sredstva za pre\u017eivljanje in kulturo. In samo \u0161e huje bo. Znanstveniki so posodobili svojo splo\u0161no oceno o t. i. razlogih za zaskrbljenost za obseg prihodnjega segrevanja<\/em> in zaklju\u010dili, da se bodo tveganja pove\u010dala na velika<\/em> in zelo velika<\/em> \u017ee pri manj\u0161ih stopnjah segrevanja, kot je bilo to ocenjeno prej (v poro\u010dilu AR5<\/a>). \u017de danes vplive segrevanja na ekosisteme ob\u010dutimo prej, so bolj obse\u017eni in imajo bolj daljnose\u017ene posledice, kot smo predvidevali.<\/p>\n\n

\"Hurricane
Poplave v mestu Lafaitte, Louisiana po hurikanu Ida.
\u00a9 Julie Dermansky \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

2. Nismo pripravljeni niti na trenutne vplive, in to terja \u017eivljenja<\/strong><\/h2>\n\n

\u010ceprav je na globalni ravni vse ve\u010d poskusov prilagajanja na vse huj\u0161e podnebne vplive, jih je ve\u010dina \u0161e vedno premalo ambicioznih in prepoznih ter ne pomagajo tistim, ki bi to najbolj potrebovali. Zaradi tega se \u0161tevilo ljudi in premo\u017eenja, izpostavljenih podnebnim vplivom, \u0161e naprej pove\u010duje, namesto da bi se zmanj\u0161evalo.<\/p>\n\n

Ljudje umirajo in domovanja izginjajo po vsem svetu, a v najranljivej\u0161ih dr\u017eavah je bila stopnja smrtnosti zaradi poplav, su\u0161e in neurij v zadnjem desetletju kar neverjetnih 15\u2011krat vi\u0161ja v primerjavi z najmanj ranljivimi dr\u017eavami.<\/p>\n\n

Pa ni bilo treba, da je tako. Z vklju\u010dujo\u010dimi, pravi\u010dnimi, dovolj financiranimi in ustrezno izvedenimi na\u010drti za prilagajanje in podnebno odporen razvoj, ki bi zadostili potrebam najranljivej\u0161ih, bi re\u0161ili \u017eivljenja, domove in prihodnosti.<\/p>\n\n

3. Mo\u010dnej\u0161e segrevanje povzro\u010da ve\u010d te\u017eav. Z omejitvijo dviga temperature na 1,5 \u00b0C bi znatno zmanj\u0161ali predvidene izgube in \u0161kodo, vendar se jim ne bi mogli povsem izogniti.<\/strong><\/h2>\n\n

Vsako dodatno segrevanje v prihodnosti bo polo\u017eaj \u0161e poslab\u0161alo ter prignalo ljudi ter rastlinske in \u017eivalske vrste do roba in \u010dez. S kratkoro\u010dnimi ukrepi za omejitev dviga globalne temperature na blizu 1,5 \u00b0C (kar je meja, dolo\u010dena s Pari\u0161kim podnebnim sporazumom) bi bistveno zmanj\u0161ali predvidene izgube in \u0161kodo na ljudi in ekosisteme, ne bi pa se jim mogli povsem izogniti. Te izgube in \u0161koda so neenakomerno porazdeljene, trenutni finan\u010dni, upravni in institucionalni dogovori, zlasti v ranljivih dr\u017eavah v razvoju, pa jih ne naslavljajo celovito.<\/p>\n\n

\"IPCC
\u00a9 Greenpeace \/ Anais Hector<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

4. Obnoviti moramo naravo in za\u0161\u010dititi vsaj 30 % Zemlje, da nas bo ta varovala.<\/strong><\/h2>\n\n

Varovanje zdravja planeta je temeljnega pomena za zdravje ljudi in dru\u017ebe ter predpogoj za podnebno odporen razvoj. Raznoliki, samozadostni ekosistemi z zdravo biotsko raznovrstnostjo zagotavljajo \u0161tevilne nujno potrebne storitve za boj proti podnebnim spremembam. Zato IPCC mo\u010dno poudarja potenciale in potrebe po prilagajanju in bla\u017eitvi posledic podnebnih sprememb na osnovi ekosistemov. Pomembno je, da znanstveniki opozarjajo, da je ohranjanje odpornosti biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev odvisno od u\u010dinkovite za\u0161\u010dite pribli\u017eno 30\u201350 odstotkov kopnega, sladke vode in oceanov na Zemlji, vklju\u010dno s trenutno skoraj naravnimi ekosistemi.<\/p>\n\n

5. To desetletje je klju\u010dnega pomena za zagotovitev pravi\u010dne in trajnostne prihodnosti, v kateri bo mogo\u010de \u017eiveti. Potreben je premik od postopnih k transformativnim, vklju\u010dujo\u010dim spremembam.<\/strong><\/h2>\n\n

Vplivi in tveganja podnebnih sprememb postajajo vse kompleksnej\u0161i in jih je vse te\u017eje obvladovati, saj se razli\u010dne nevarnosti pojavljajo hkrati in so medsebojno povezane s \u0161tevilnimi tveganji, ki so posledica netrajnostnih razvojnih modelov in dru\u017ebene nepravi\u010dnosti. Zato ne potrebujemo ve\u010d postopnih korakov, temve\u010d celovite in vklju\u010dujo\u010de prehode v energetskih, prehrambnih, industrijskih, urbanih in dru\u017ebenih sistemih, ki bodo zagotovili podnebno odporen in pravi\u010den razvoj. Brez vsakr\u0161nega odla\u0161anja.<\/p>\n\n

Kot ugotavlja IPCC:<\/p>\n\n

\u00bbKumulativni znanstveni dokazi so nedvoumni: podnebne spremembe predstavljajo gro\u017enjo blaginji ljudi in zdravju na\u0161ega planeta. Z vsakr\u0161nim nadaljnjim odla\u0161anjem z usklajenimi preventivnimi globalnimi ukrepi za prilagajanje in bla\u017eenje posledic podnebnih sprememb bomo zamudili kratkotrajno obdobje prilo\u017enosti, da si zagotovimo \u017eivljenja vredno in trajnostno prihodnost za vse. (zelo visoka stopnja verjetnosti)\u00ab<\/em><\/strong><\/p>\n\n

<\/p>\n\n

Kaisa Kosonen, Senior Policy Advisor pri Greenpeace Nordic.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vodilni svetovni podnebni znanstveniki so pravkar objavili svojo najnovej\u0161o obse\u017eno oceno o vplivih podnebnih sprememb in o tem, kako in v kolik\u0161ni meri se lahko na te vplive prilagodimo.<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":49307,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43,45],"tags":[23,28,25],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-49607","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","category-podnebje","tag-podnebje","tag-oceani","tag-gozdovi","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49607","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=49607"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49607\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49610,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49607\/revisions\/49610"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/49307"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=49607"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=49607"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=49607"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=49607"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}