{"id":49743,"date":"2022-04-19T08:29:28","date_gmt":"2022-04-19T08:29:28","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=49743"},"modified":"2023-06-01T16:07:49","modified_gmt":"2023-06-01T16:07:49","slug":"9-protiokoljskih-trenutkov-zadnjih-dveh-let","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/49743\/9-protiokoljskih-trenutkov-zadnjih-dveh-let\/","title":{"rendered":"9 (proti)okoljskih trenutkov zadnjih dveh let"},"content":{"rendered":"\n

Kako je dr\u017eava v epidemiji in sicer ukrepala proti okolju in zakaj mora naslednja vlada okolje kon\u010dno postaviti med prioritete.<\/strong><\/p>\n\n

\n\n

V predvolilnem \u010dasu po navadi analiziramo programe politi\u010dnih strank in preu\u010dujemo zaveze, ki jih predstavijo politi\u010dni kandidati. “Kaj boste naredili<\/em>?” je vpra\u0161anje dneva. A ker je to hkrati \u010das vse preve\u010d zlahka danih obljub, se je pomembno tudi ozreti na iztekajo\u010de se politi\u010dno obdobje. Politi\u010dne zapu\u0161\u010dine pa danes ne moremo zares oceniti brez pogleda na okolje. Raven, do katere je \u010dlove\u0161tvo na\u010delo ekolo\u0161ka ravnovesja, je alarmantna. Svet mora v naslednjih osmih letih prakti\u010dno prepoloviti emisije C02<\/sub>, \u010de se \u017eelimo izogniti zlomu podnebnega sistema. Posledice segretega planeta – su\u0161e, neurja, poplave, pomanjkanje vode in hrane, se \u017ee dogajajo hitreje. kot smo lahko predvideli. Zaradi \u010dlove\u0161kih aktivnosti z obli\u010dja Zemlje izginjajo rastlinske in \u017eivalske vrste tako hitro kot nikdar prej. A emisije C02<\/sub> so najvi\u0161je v zgodovini \u010dlove\u0161tva, dr\u017eave se \u0161e vedno oklepajo fosilnih goriv, naftna industrija s pridom izkoristi vsako prilo\u017enost za dodatne dobi\u010dke, v imenu razvoja pa se betonirajo in uni\u010dujejo celotni ekosistemi – Slovenija ni nobena izjema.<\/p>\n\n

Kateri so bili torej okoljski trenutki, ki so zaznamovali iztekajo\u010di se mandat slovenske vlade (in parlamenta) zadnjih dveh let?<\/strong> Kak\u0161na popotnica za bodo\u010dnost sta lahko zadnji dve leti na podro\u010dju okoljskih politik, \u0161e posebno tistih politik, ki dolo\u010dajo, kako (ne)uspe\u0161no re\u0161ujemo podnebno krizo? V sklepnih tednih trenutne sestave parlamenta smo bila pri\u010da eni redkih vzpodbudnih okoljskih novic iz Dr\u017eavnega zbora RS – po ve\u010d neuspelih pobudah (opozicijskih strank) so poslanci vendarle podprli popolno prepoved frackinga v Sloveniji. Glede na iztekajo\u010de se politi\u010dno obdobje je ta odlo\u010ditev vsekakor izjema. Priznati moramo namre\u010d, da sta za nami dve leti vodenja \u0161kodljivih politik za okolje. To je tudi obdobje prakti\u010dne pozabe na vseobsegajo\u010de okoljske krize na\u0161ega \u010dasa. Res je bil to \u010das brez primere, ko je ve\u010dino tega obdobja pandemija Covida-19 zavzela pozornost javnosti in politi\u010dnih odlo\u010devalcev. A ko smo v prvem obdobju pandemije lahko brali novice o upadu onesna\u017eenosti zraka, prvi\u010d videnih vrhovih Himalaje, zgodovinskem padcu emisij toplogrednih plinov, se je zdelo, da bo poleg vsega slabega Covid-19 prinesel vsaj streznitev, da moramo vsakr\u0161no vrnitev v normalnost pospremiti z okrepljenimi okoljskimi kriteriji in gospodarskim dejavnostim nadeti tesno okoljsko uzdo. Toda pretekli dve leti smo lahko v Sloveniji, najve\u010dkrat kar z ministrstva za okolje, videli na delu zastarelo doktrino, ki gleda na naravo kot potro\u0161no blago in administrativno oviro, segrevanje planeta pa je \u0161e vedno neki oddaljen problem, ki ne zahteva takoj\u0161njega ukrepanja. Gozdovi so le ovira za gradnjo avtocest, morska obala le donosna lokacija za luksuzen hotel, nevladne organizacije pa so zaviralci napredka in dr\u017eavni sovra\u017enik \u0161tevilka ena. Pomembno je le, da se za\u017eenejo gradbeni stroji.<\/p>\n\n

\"\"
Ozave\u0161\u010devalna akcija ob reki Savi pred julijskim referendumom glede spornega Zakona o vodah. (c) Greenpeace<\/figcaption><\/figure>\n\n

V \u017eelji, da bi v prihajajo\u010dem mandatu “zeleni preboj” dobil zaslu\u017eeno mesto med politi\u010dnimi prioritetami in da ne bi pomenil le ponavljanja generi\u010dnih floskul, temve\u010d konkretna dejanja, opominjamo na nekatere najpomembnej\u0161e (proti)okoljske trenutke preteklih dveh let. Pri tem moramo dodati, da ne gre za celovit pregled vseh okoljskih politik v zadnjih dveh letih, izpostavljamo nekatere odlo\u010ditve in trenutke, ki smo jih tudi v Greenpeaceu bolj natan\u010dno spremljali.<\/p>\n\n

1. \u0160ok doktrina: protikoronski zakon odpre vrata okolju \u0161kodljivim gradnjam<\/h2>\n\n

Kmalu po razglasitvi epidemije se je v Sloveniji razblinila ideja, da bosta \u0161li re\u0161evanji zdravstvene in okoljske krize z roko v roki. V senci boja z epidemijo je za\u010dela Vlada RS krhati okoljske standarde in odpirati vrata okolju \u0161kodljivim gradnjam. \u017de konec aprila 2020 je bila sprejeta novela protikoronskega zakona, ki je nevladnim organizacijam v javnem interesu na podro\u010dju varstva okolja dolo\u010dala skoraj nemogo\u010de pogoje za sodelovanje v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja. Tak\u0161ne spremembe bi vodile v zmanj\u0161an nadzor nad ume\u0161\u010danjem infrastrukturnih projektov v prostor, pove\u010dala bi se mo\u017enost gradenj z dolgotrajno \u0161kodo okolju. Izvajanje teh \u0161kodljivih dolo\u010db je zadr\u017ealo ustavno sodi\u0161\u010de, zatem ko je skupina nevladnih organizacij vlo\u017eila ustavno prito\u017ebo.<\/p>\n\n

2. Razprodaja narave: spremembe zakona o ohranjanju narave<\/h2>\n\n

Potem ko je \u017ee interventni protikoronski zakon sku\u0161al izriniti okoljske organizacije iz postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj, je ministrstvo za okolje in prostor predlagalo iste spremembe v okviru obstoje\u010de okoljske zakonodaje. Kljub protestom in kritikam civilne dru\u017ebe (kampanja Narave ne damo) je parlament maja 2020 potrdil spremembo zakona o ohranjanju narave. Zakon je z vpeljavo dodatnih pogojev, ki niso povezani z zagotavljanjem strokovnosti dela, omejil mo\u017enosti okoljskih organizacij pri sodelovanju v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj in drugih upravnih\/sodnih postopkih. Tak\u0161ne spremembe gredo v smer krhanja nadzora nad posegi v okolje, ki lahko imajo \u0161kodljive dolgotrajne posledice za na\u0161e reke, gozdove, travnike.<\/p>\n\n

Odlo\u010ditve, sprejete v naslednjih \u0161tirih letih, bodo zaznamovale na\u0161a \u017eivljenja \u0161e za generacije<\/em><\/p><\/blockquote>\n\n

3. Naftni minister: okoljski minister (do)kupi delnice naftnega trgovca<\/h2>\n\n

Septembra 2020 je odjeknila novica, da bi lahko odlo\u010ditev Vlade RS o sprostitvi regulacije cen naftnih derivatov prinesla finan\u010dne koristi okoljskemu ministru Andreju Vizjaku. Ta je namre\u010d med marcem in septembrom 2020 (do)kupil 415 delnic Petrola, ki so bile ob nakupu vredne 120 tiso\u010d evrov, s \u010dimer je postal eden najve\u010djih malih delni\u010darjev podjetja. Javni odziv na razkritje se je osredoto\u010dal predvsem na morebitno zlorabo notranjih informacij, popolnoma spregledan pa je bil okoljski vidik konflikta interesov. Kako lahko namre\u010d okoljske politike vodi nekdo, ki ima neposreden finan\u010dni interes v uspevanju naftne industrije? Lahko res pri\u010dakujemo, da bo nekdo s finan\u010dnim interesom v naftnem trgovcu usmerjal ambiciozne dr\u017eavne politike razoglji\u010denja in opu\u0161\u010danja fosilnih goriv, ki bi predstavljale te\u017eavo za naftno industrijo? Pe\u010danje okoljskega ministra z naftno industrijo je predstavljalo jasen konflikt interesov, ki je postavil pod vpra\u0161aj zmo\u017enost ministra Vizjaka za opravljanja javne funkcije za dobro okolja in ljudi, ne pa v svojo osebno finan\u010dno korist.<\/p>\n\n

4. V staro normalnost: nezeleni na\u010drt za okrevanje in odpornost<\/h2>\n\n

Zaradi krize Covida-19 je Evropska unija oblikovala ve\u010dmilijardni paket pomo\u010di gospodarstvu, v katerem je bila Slovenija upravi\u010dena do ve\u010d kot pet milijard evrov (= 5000 milijonov evrov). Vsaka dr\u017eava je morala za kori\u0161\u010denje sredstev predstaviti nacionalni na\u010drt za okrevanje in odpornost, pri \u010demer bi moral biti velik dele\u017e nameniti zelenim ukrepom. Prvi osnutek na\u010drta, ki ga je pripravila Vlada RS, je bil kve\u010djemu obarvan sivo: predvideval je 728 milijonov evrov za gradnjo regionalnih cestnih povezav, 54 milijonov evrov za gradnjo avtocest in 76 milijonov evrov za vzpostavitev nacionalnega letalskega prevoznika. Na koncu je Sloveniji uspelo oblikovati \u0161e vedno enega manj zelenih na\u010drtov v EU, ki je vreden le slabe 2,5 milijarde evrov. Od tega Slovenija namenja le 50 milijonov evrov za obnovljive vire energije in 80 milijonov za nadgradnjo distribucijskih omre\u017eij – velika zamujena prilo\u017enost za spodbudo zelenih ukrepov.<\/p>\n\n

5. Voda, voda, voda!<\/h2>\n\n

Zagotovo je ena najve\u010djih okoljskih zgodb preteklih dveh let lanskoletni referendum o noveli zakona o vodah. Na predlog ministrstva za okolje je dr\u017eavni zbor konec marca 2021 sprejel novelo zakona o vodah, s katero bi se na priobalnih zemlji\u0161\u010dih lahko gradilo gostilne, trgovine, ceste, parkiri\u0161\u010da ipd. Tak\u0161na pozidava in komercializacija priobalnih pasov bi pomenila pove\u010dano tveganje onesna\u017eenja povr\u0161inskih in tudi podzemnih voda, dostop do vode kot javne dobrine pa bi bil ogro\u017een. Te \u0161kodljive posege je uspela prepre\u010diti zgodovinska mobilizacija ljudi v okviru kampanje Za pitno vodo 11. julija 2021, ko je kar 86 odstotkov udele\u017eencev referenduma glasovalo proti noveli zakona – najve\u010dja okoljska zmaga civilne dru\u017ebe v zgodovini samostojne Slovenije.<\/p>\n\n

6. Slovenija, jedrska velesila: energetsko dovoljenje za \u0161e en jedrski reaktor<\/h2>\n\n

Ko svet osvajata son\u010dna in vetrna energija, se v Sloveniji zopet zapletamo v energetske zgodbe preteklosti. Ministrstvo za infrastrukturo je 20. julija 2021 mimo ustrezne javne razprave in pod pretvezo, da se o ni\u010demer pravzaprav ne odlo\u010da, izdalo energetsko dovoljenje za \u0161e eno jedrsko elektrarno v Sloveniji. \u010ce je lahko (strokovna) javnost predhodno leto komentirala verzijo podnebne strategije, ki je govorila o dveh scenarijih, pa je julija 2021 v parlament priromala verzija, ki je usmerila energetsko prihodnost Slovenije v “jedrski scenarij”. Zaradi na videz nedol\u017enega stavka, ki pravi, da “na podro\u010dju jedrske energije Slovenija na\u010drtuje dolgoro\u010dno rabo jedrske energije in v ta namen izvede upravne postopke in pripravo dokumentacije za investicijsko odlo\u010danje”, so se de facto lahko pri\u010deli vsi formalni postopki za izgradnjo \u0161e ene jedrske elektrarne v Kr\u0161kem, vklju\u010dno z energetskim dovoljenjem, dr\u017eavnim prostorskim na\u010drtom in integralnim gradbenim dovoljenjem.<\/p>\n\n

Kako lahko namre\u010d okoljske politike vodi nekdo, ki ima neposreden finan\u010dni interes v uspevanju naftne industrije?<\/em><\/p><\/blockquote>\n\n

7. Slovenija razglasi konec premoga 2033<\/h2>\n\n

Januarja 2022 je Slovenija kot predzadnja dr\u017eava EU sprejela letnico izstopa iz premoga. Vlada RS je razglasila leto 2033 kot letnico prenehanja rabe premoga, s \u010dimer se je Slovenija pridru\u017eila petim drugim dr\u017eavam EU, katerih letnica ni skladna z zavezami pari\u0161kega podnebnega sporazuma. \u010ce pogledamo okoljski realnosti v o\u010di, preprosto ne moremo dovoliti \u0161e dvanajst let kurjenja premoga. \u010ce pogledamo ekonomski realnosti v o\u010di, pa ne vemo, kako bi na\u0161a najve\u010dja premogovna elektrarna sploh lahko tako dolgo delovala brez zajetne denarne pomo\u010di. TE\u0160 je v resnih finan\u010dnih te\u017eavah, ki se bodo zaradi podnebnih politik EU, cen C02-kuponov in konkuren\u010dnih tehnologij le \u0161e ve\u010dale. Ne glede na razgla\u0161eno letnico se moramo resno pripravljati na precej hitrej\u0161e zapiranje TE\u0160.<\/p>\n\n

\"\"
Kon\u010dajmo dobo premoga! (c) Greenpeace<\/figcaption><\/figure>\n\n

8. Milijonski odpustki podnebnim onesna\u017eevalcem<\/h2>\n\n

Onesna\u017eevalec mora pla\u010dati, kajne? Ne vedno. Novela zakona o varstvu okolja, ki jo je dr\u017eavni zbor sprejel marca 2022, dolo\u010da, da lahko iz podnebnega sklada, ki je namenjen zmanj\u0161evanju emisij toplogrednih plinov, financiramo podjetja z zelo visokimi emisijami toplogrednih plinov. Glede na dolo\u010dila zakona se lahko kar 25 odstotkov sredstev podnebnega sklada preusmeri v financiranje ozkega kroga dvanajstih podjetij, ki sodijo med najve\u010dje porabnike energije in podnebne onesna\u017eevalce v Sloveniji. V obdobju trajanja sheme bi dvanajst podjetij tako lahko prejelo vsaj 157,5 milijona evrov, izpla\u010dila pa bi bila lahko znatno vi\u0161ja.<\/p>\n\n

9. Pritiski na medije in kr\u0161enje pravice do protesta<\/h2>\n\n

Informacije so javna dobrina. Svobodni in neodvisni (javni) mediji so pomembni nadzorniki politi\u010dne in korporativne oblasti, so \u010duvaji javnega dobrega in zato klju\u010dna opora boja proti okolju \u0161kodljivim praksam in politikam. Lani sta Nobelovo nagrado za mir prejela novinarja Maria Ressa in Dmitry Muratov. Nagrado sta prejela zaradi “njunih prizadevanj za za\u0161\u010dito svobode izra\u017eanja, ki je predpogoj za demokracijo in trajen mir”. Isto\u010dasno pa smo bili v Sloveniji pri\u010da vse bolj glasnim opozorilom glede pritiskov na medije in novinarsko delo, predvsem ko je Vlada RS za dalj \u010dasa zaustavila financiranje Slovenske tiskovne agencije. Vpra\u0161anje medijske svobode v Sloveniji je vzbudilo skrbi tudi v Evropski uniji – to je bilo eno izmed osrednjih vpra\u0161anj, ki ga je na posebnem obisku v Sloveniji raziskovala delegacija Evropskega parlamenta.<\/p>\n\n

Tako kot delovanje neodvisnih javnih medijev so tudi protesti temeljni gradnik svobodnih in demokrati\u010dnih dru\u017eb. So predvsem orodje, s katerim lahko dr\u017eavljani opozarjamo na krivice in si prizadevamo za bolj\u0161i svet. Zaradi protestne akcije, v okviru katere je skupina posameznikov pred poslopjem Dr\u017eavnega zbora RS mirno na glas brala slovensko ustavo, dr\u017eava od posameznika terja pla\u010dilo stro\u0161kov policijskega varovanja protestov v vrednosti ve\u010d kot 34.000 evrov. Tak\u0161en zahtevek za pla\u010dilo predstavlja kr\u0161itev pravice do svobode zbiranja, katere u\u010dinek je tudi ustrahovanje drugih protestnikov.<\/p>\n\n

Prizadevanja ljudi za podnebno ukrepanje in za \u017eivljenje v \u010distem okolju so lahko resni\u010dno uspe\u0161na le, ko imamo dr\u017eavljani dostop do verodostojnih informacij in lahko novinarji opravljajo svoje delo nadzora oblasti, dr\u017eavljani pa lahko brez strahu izra\u017eajo kritiko oblasti tudi s tem, da mirno protestirajo proti krivicam in \u0161kodljivim politikam. V \u010dasu, ko nas na\u010drti ve\u010dine dr\u017eav po svetu vodijo v podnebno katastrofo, bomo za pravo\u010dasno ukrepanje potrebovali \u0161e kako aktivno civilno dru\u017ebo, ki bo od politikov in korporacij zahtevala spremembe.<\/p>\n\n

V \u010dasu na\u0161ih \u017eivljenj ne bomo imeli privilegija soo\u010danja z eno krizo – morda je prav to najve\u010dja lekcija zadnjih dveh let. Med pandemijo covida-19 se segrevanje planeta ni zaustavilo. Prav tako gro\u017enja podnebnega kolapsa ni postala ni\u010d manj\u0161a med rusko invazijo Ukrajine in na\u010drtovanjem energetske neodvisnosti EU. \u017de pred dvema letoma je OECD opozarjal dr\u017eave, da bi lahko gro\u017enje zaradi podnebnih sprememb in degradacije okolja dru\u017ebo in gospodarstvo “destabilizirale tako kot covid-19, vendar na druga\u010dni \u010dasovni premici” in da je treba “ukrepe in politike za spodbujanje gospodarstva uskladiti z ambicijami glede podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti in \u0161ir\u0161ega varstva okolja”.<\/p>\n\n

Zato – re\u0161evanje gospodarstva s pozidavo vsakega metra zelenega ni re\u0161itev. Napadi na nevladne organizacije in zmanj\u0161evanja nadzora nad posegi v okolje niso re\u0161itev. Zagotavljanje energetske neodvisnosti z gradnjo novih plinskih terminalov ali z menjavo enega uvoznika nafte za drugega ni re\u0161itev. Kdorkoli bo sedel v parlamentu naslednja \u0161tiri leta, bo sprejemal odlo\u010ditve v klju\u010dnem obdobju za re\u0161evanje podnebne in biotske krize na\u0161ega \u010dasa. Odlo\u010ditve, sprejete v naslednjih \u0161tirih letih, bodo zaznamovale na\u0161a \u017eivljenja \u0161e za generacije. Da bodo predstavniki ljudstva kompetentno opravljali svoje delo v dobro nas vseh, se morajo najprej zavedati, da je logika najprej x, potem pa okolje davno minila. Cilj pravo\u010dasne zaustavitve segrevanja planeta in za\u0161\u010dite naravnega sveta mora biti smerokaz vseh politi\u010dnih odlo\u010ditev. In ljudje moramo to od politi\u010dnih predstavnikov vztrajno zahtevati. Zadnji dve leti pa sta dobra popotnica prav za to \u2013 to je bil \u010das izjemnega anga\u017emaja in povezovanja organizacij in ljudi, ki jim je mar. Ljudi, ki so se zavzeli za za\u0161\u010dito okolja in zato pred parlament nosili lon\u010dnice, protestirali v de\u017eju, kolesarili ob Savi, podpisovali peticije, v \u010dasu referenduma o noveli Zakona o vodah razdeljevali letake, stali pred upravnimi enotami, pisali pisma, danes organizirajo podnebne shode. Anga\u017ema, ki je z zmago na referendumu za\u0161\u010ditil vodne ekosisteme (in kasneje zagotovil nov vir pitne vode v Anhovem); anga\u017ema, ki je zagotovo najsvetlej\u0161i okoljski trenutek zadnjih dveh let; anga\u017ema, s katerim moramo stopiti v prihodnost.<\/p>\n\n

Katja Hu\u0161, Greenpeace v Sloveniji<\/strong><\/p>\n\n

<\/p>\n\n

\u010clanek je objavljen v Ve\u010deru (povezava<\/a>), dne 16. 4. 2022.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kako je dr\u017eava v epidemiji in sicer ukrepala proti okolju in zakaj mora naslednja vlada okolje kon\u010dno postaviti med prioritete.<\/p>\n","protected":false},"author":25,"featured_media":49744,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[45],"tags":[23],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-49743","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podnebje","tag-podnebje","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49743","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/25"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=49743"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49743\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49746,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49743\/revisions\/49746"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/49744"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=49743"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=49743"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=49743"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=49743"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}