{"id":49771,"date":"2022-05-05T10:42:00","date_gmt":"2022-05-05T10:42:00","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=49771"},"modified":"2023-06-01T16:07:45","modified_gmt":"2023-06-01T16:07:45","slug":"brazilija-odlocno-zaustavimo-nasilje-do-staroselskih-ljudstev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/49771\/brazilija-odlocno-zaustavimo-nasilje-do-staroselskih-ljudstev\/","title":{"rendered":"Brazilija odlo\u010dno – “Zaustavimo nasilje do staroselskih ljudstev!”"},"content":{"rendered":"\n

Peticijo proti nasilju je podprlo preko 517.000 ljudi!<\/h2>\n\n

Skupina voditeljev staroselskih ljudstev, skupaj z aktivisti Greenpeacea in nekaterimi znanimi osebnostmi, je v za\u010detku aprila predala peticijo “Kon\u010dajmo nasilje do staroselskih ljudstev” na brazilsko Ministrstvo za pravosodje.<\/p>\n\n

\""Enough
Dale\u010d najve\u010d nasilja do staroselskih ljudstev se je zgodilo v letu 2020.
\u00a9 Diego Baravelli \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Peticija se je vzpostavila v sredini leta 2021, na vrhuncu napadov na vodstvo ljudstva Munduruku. V tem \u010dasu jo je podprlo preko 517.000 ljudi in s tem odlo\u010devalcem jasno izra\u017ea sporo\u010dilo, da se prebivalstvo Brazilije nasilje do staroselskih ljudstev obsoja in zahteva njegovo kon\u010danje!<\/strong>
Pred predajo peticije je bil organiziran pohod po mestu Bras\u00edlia izpred kulturnega kompleksa Funarte, kjer je potekal Tabor svobodne de\u017eele, mimo znane Sredi\u0161\u010dne osi (ang. Monumental Axis), mimo Esplanade dos Minist\u00e9rios do kon\u010dnega cilja, Ministrstva za pravosodje. Na pohodu so sodelovali aktivisti Greenpeacea in voditelji staroselskih ljudstev (npr. Marcos Xukuru iz ljudstva Xukuru iz Pernambuca, S\u00f4nia Guajajara, izvr\u0161na koordinatorka za artikulacijo staroselskih ljudstev Brazilije (Apib); in nekatere brazilske znane osebnosti).<\/p>\n\n

Trakovi<\/h2>\n\n

Posebna zna\u010dilnost pohoda je bil totemski drog, narejen iz velikanskih rde\u010dih \u010drk, z jasnim sporo\u010dilom \u00bbZaustavimo nasilje!\u00ab. Totem so nosili ljudje Xukuru, ki so zahtevo pospremili s pesmimi in plesi. Totem je bil okra\u0161en z ve\u010d kot 20.000 trakovi, na katerih je bil zapisan naslov peticije, na vsakem pa je bilo tudi ime osebe, ki je peticijo podpisala. V dneh pred predajo peticije so trakove oblikovali in zavezovali udele\u017eenci Tabora svobodne de\u017eele in tako podkrepili sporo\u010dilo miru.<\/p>\n\n

Po podatkih Staroselskega misijonskega sveta (CIMI) se odpor do brazilskih staroselcev stopnjuje in stanje \u0161e nikoli ni bilo tako zaskrbljujo\u010de. Leta 2020 so tako zabele\u017eili najve\u010d tovrstnih primerov nasilja v obdobju zadnjih petih let<\/strong>. \u0160e posebej zaskrbljujo\u010de je \u0161tevilo umorov, ki se je pove\u010dalo za 61 % – leta 2020 je bilo namre\u010d prijavljenih kar 182 primerov! Pove\u010dali so se tudi ozemeljski konflikti, zabele\u017eili so 96 tovrstnih primerov, kar je 174 % ve\u010d kot leto prej. Pove\u010dale so se tudi t.i. invazije na staroselske de\u017eele, zabele\u017eili so kar 263 tovrstnih dogodkov.<\/p>\n\n

Sovra\u017enik in storilec<\/h2>\n\n

\u00bbStaroselska ljudstva zahtevajo razmejitev na\u0161ih ozemelj in spo\u0161tovanje na\u0161ih osnovnih pravic, ki so pridobljene in so hkrati tudi ustavne pravice. V trenutku, ko se vlada sama odlo\u010di, da ne bo razmejila staroselskih ozemelj, kr\u0161i zvezno ustavo. Zato danes prepoznavamo predsednika republike kot sovra\u017enika in velikega prestopnika v tej dr\u017eavi,\u00ab je pojasnila S\u00f4nia Guajajara.<\/p>\n\n

V Braziliji \u017ee kar \u0161est let ni bila razmejena nobena staroselska de\u017eela. V celotni dr\u017eavi je opredeljenih 1299 staroselskih de\u017eel – od tega jih je 470 homologiranih, razmejenih ali uradno razgla\u0161enih. Vse ostale \u010dakajo na ukrepanje vlade.<\/p>\n\n

\""Enough
“Nasilje do staroselskih ljudstev ni zgolj simboli\u010dno, je \u017eal tudi konkretno. Jasno moramo povedati, da je tega dovolj!” (Carol Pasquali, Greenpeace).
\u00a9 Diego Baravelli \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Izvr\u0161na direktorica Greenpeacea Carol Pasquali je izpostavila pomen peticije kot jasen signal solidarnosti z staroselskimi ljudstvi v Braziliji: “Staroselska ljudstva so zlorabljena v govoru, pa tudi na njihovih ozemljih. Nasilje je simboli\u010dno, a tudi konkretno. Jasno moramo povedati, da je tega dovolj!<\/strong> Smo zavezniki staroselskega gibanja. Ta pohod in izro\u010ditev zahtev peticije sta nujno potrebna za prihodnost te dr\u017eave.<\/strong>“<\/p>\n\n

V kongresu je trenutno v postopku sprejemanja ve\u010d zakonov, ki neposredno ali posredno ogro\u017eajo staroselske de\u017eele Brazilije in njihova staroselska ljudstva. Organizacije civilne dru\u017ebe so ta sklop zakonov poimenovali #PacotedaDestrui\u00e7\u00e3o (slovensko ‘Paket uni\u010devanja’) \u2013 in med drugim vklju\u010duje predlog zakona 191\/2020, ki na novo omogo\u010da rudarjenje in druge oblike gospodarskega izkori\u0161\u010devanja na ozemljih staroselskih ljudstev.<\/p>\n\n

\n<\/lite-youtube>\n<\/div><\/figure>\n\n

Ponovni prevzem Brazilije<\/h2>\n\n

Oddaja peticije je bila del programa Tabora svobodne de\u017eele, ki je v mestu Bras\u00edlia potekal do sredine aprila. V zvezni prestolnici je bilo zbranih ve\u010d kot 7.000 voditeljev iz 200 razli\u010dnih ljudstev, ki so zahtevali takoj\u0161njo razmejitev staroselskih ozemelj, razpravljali pa so tudi o vpra\u0161anjih, kot so predlog zakona 191\/2020, zdravstvo in izobra\u017eevanje staroselskih prebivalcev. Program je obsegal ve\u010d kot 40 dejavnosti in je na\u010del temo \u00bbPonovni prevzem Brazilije: razmejitev ozemelj in staroselska politika\u00ab.<\/p>\n\n

\""Enough
Zadnja to\u010dka pohoda za kon\u010danje nasilja je bilo brazilsko pravosodno ministrstvo, kjer so udele\u017eenci shoda tudi namestili totemski drog.
\u00a9 Diego Baravelli \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n
\n\n

Preberi ve\u010d in ukrepaj:<\/strong><\/h2>\n\n
\n
Kaj pomeni beseda “Arandu”? <\/a><\/div>\n\n\n\n
Oglej si serijo Arandu<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n
<\/div>\n\n

<\/p>\n

Block content is empty. Check the block’s settings or remove it.<\/div>\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Peticijo proti nasilju je podprlo preko 517.000 ljudi!<\/p>\n","protected":false},"author":25,"featured_media":49772,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"not set","p4_local_project":"not set","p4_basket_name":"not set","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43],"tags":[26],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-49771","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","tag-aktivizem","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49771","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/25"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=49771"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49771\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49779,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49771\/revisions\/49779"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/49772"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=49771"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=49771"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=49771"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=49771"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}