{"id":50077,"date":"2023-03-06T08:41:43","date_gmt":"2023-03-06T08:41:43","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=50077"},"modified":"2023-06-01T16:07:09","modified_gmt":"2023-06-01T16:07:09","slug":"zgodovinska-zmaga-za-oceane","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/50077\/zgodovinska-zmaga-za-oceane\/","title":{"rendered":"Zgodovinska zmaga za oceane!"},"content":{"rendered":"\n

Zdru\u017eeni narodi so po skoraj dveh desetletjih pogajanj<\/a> kon\u010dno sprejeli zgodovinski sporazum ZN o oceanih<\/strong>. Besedilo sporazuma bo sedaj tehni\u010dno urejeno in prevedeno pred uradnim sprejemom na naslednji seji. Ta sporazum je velik uspeh in pomemben korak pri za\u0161\u010diti svetovnih morij, a tudi pomemben pokazatelj, da multilateralizem \u0161e vedno obstaja in deluje v vse bolj razdeljenem svetu, ko za to obstaja politi\u010dna volja.<\/p>\n\n

\"\"<\/figure>\n\n

Doseganje tega sporazuma ohranja pri \u017eivljenju t.i \u00bbcilj 30\u00d730\u00ab, to je za\u0161\u010dita 30 % svetovnih morij do leta 2030<\/a><\/strong>, kar utira pot oblikovanju morskih rezervatov, ki bodo popolnoma ali v veliki meri za\u0161\u010diteni. V predlogu sporazuma so \u0161e vedno pomanjkljivosti, poleg tega pa morajo podpisnice zagotoviti njegovo u\u010dinkovito in pravi\u010dno izvajanje; \u0161ele takrat se lahko \u0161teje za resni\u010dno ambicioznega.<\/p>\n\n

Dr. Laura Meller<\/strong>, vodja kampanje za za\u0161\u010dito oceanov pri Greenpeace Nordic, je v New Yorku dejala: “To je resni\u010dno zgodovinski dan za za\u0161\u010dito svetovnih morij in znak, da lahko v razdeljenem svetu za\u0161\u010dita narave in ljudi zmaga nad geopoliti\u010dnimi interesi. Dr\u017eave si zaslu\u017eijo na\u0161o pohvalo za njihovo pripravljenost na kompromise in opu\u0161\u010danje razli\u010dnih pogledov s ciljem dose\u010di sporazum, ki bo za\u0161\u010ditil svetovna morja, pa tudi \u017eivljenja in pre\u017eivetje milijard ljudi ter pove\u010dal na\u0161o odpornost na podnebne spremembe.<\/p>\n\n

Kon\u010dno lahko od besed preidemo k resni\u010dnim spremembam na svetovnih morjih. Dr\u017eave morajo zdaj uradno sprejeti sporazum in ga \u010dim prej ratificirati, da bi ustvarile za\u0161\u010ditene morske rezervate, ki jih na\u0161 planet nujno potrebuje. Ura \u0161e vedno tiktaka, ko gre za doseganje cilja 30\u00d730. Do uresni\u010ditve imamo le \u0161e pol desetletja, tako da pri tem ni popu\u0161\u010danja,” sklene Meller.<\/p>\n\n

Koalicija velikih ambicij, ki vklju\u010duje EU, ZDA, Zdru\u017eeno kraljestvo in Kitajsko, je bila klju\u010dna za dogovor, saj je v zadnjih dneh pogajanj pokazala pripravljenost na kompromise in namesto ustvarjanja delitev gradila koalicijo. Majhne oto\u0161ke dr\u017eave so se med pogajanji izkazale kot dobre voditeljice, skupina G77 pa je zagotovila, da se sporazum v praksi izvaja po\u0161teno.<\/p>\n\n

Pravi\u010dna razdelitev finan\u010dnih koristi od t.i morskih genskih virov je bila klju\u010dna sporna to\u010dka, ki je bila razre\u0161ena zadnji dan pogajanj. Razdelek Sporazuma o zavarovanih morskih obmo\u010djih odpravlja disfunkcionalen proces soglasnega odlo\u010danja, ki ni vodil do za\u0161\u010dite oceanov prek obstoje\u010dih regionalnih organov, kot je Komisija za ohranjanje \u017eivih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR). \u010ceprav besedilo \u0161e vedno vsebuje pomembna odprta vpra\u0161anja, je ta sporazum dobra delovna osnova in izhodi\u0161\u010de za za\u0161\u010dito 30 % svetovnih morij.<\/p>\n\n

Cilj 30\u00d730, ki je bil dogovorjen na konferenci o biotski raznovrstnosti COP15 v Montrealu, ne bi bil dose\u017een brez tega zgodovinskega sporazuma. Dr\u017eave morajo nujno ratificirati sporazum in do leta 2030 za\u010deti vzpostavljati popolnoma za\u0161\u010ditene rezervate, ki pokrivajo 30 % svetovnih morij.<\/p>\n\n

\"\"<\/figure>\n\n

Zdaj se za\u010denja te\u017eko delo ratifikacije sporazuma in aktivnega varovanja svetovnih morij. Ta trenutek moramo izkoristiti za zaustavitev drugih gro\u017eenj, kot je globokomorsko rudarjenje, in se osredoto\u010diti na izvajanje za\u0161\u010dite.<\/p>\n\n

In kako smo skupaj dosegli to to\u010dko?<\/strong><\/p>\n\n

Sporazum je bil mogo\u010d zaradi ve\u010d let neumornega trdega dela ljudi in zaveznikov po vsem svetu. Prvi Greenpeaceov brifing na to temo je bil napisan \u017ee leta 2005! Od takrat je sporazum imel veliko imen, a njegova sr\u010dika je ostala ista \u2013 oceane je bilo potrebno za\u0161\u010dititi!<\/p>\n\n

Peticijo za za\u0161\u010dito svetovnih oceanov je v Sloveniji podpisalo skoraj 10 tiso\u010d, globalno pa ve\u010d kot 5,5 milijonov ljudi<\/strong>, ki so se tako pridru\u017eili na\u0161emu gibanju za za\u0161\u010dito oceanov. Politiki na\u0161ih pozivov niso mogli ignorirati!<\/strong><\/p>\n\n

<\/em> Va\u0161a podpora nam je pomagala odpluti do vseh oceanov in dokumentirati dragoceno morsko \u017eivljenje in ob\u010dutljive ekosisteme.<\/p>\n\n

Na vsakem koraku smo se soo\u010dali z industrijami, ki predstavljajo tveganje za na\u0161e oceane bodisi z vrtanjem za nafto, globokomorskim rudarjenjem ali industrijskim ribolovom. Vse te dejavnosti bodo s pomo\u010djo sporazuma v ustvarjenih zato\u010di\u0161\u010dih sedaj prepovedane.<\/p>\n\n

Zahvaljujemo se vam, da ste z nami na vsakem koraku. To je razlog, zakaj smo Greenpeace in vi sploh tu in zakaj se borimo. Toda \u0161e vedno je treba marsikaj postoriti. Z vami ob na\u0161i strani si bomo \u0161e naprej prizadevali zagotoviti za\u0161\u010dito oceanov za prihodnje generacije!<\/p>\n\n

Kontakt:<\/strong><\/p>\n\n

James Hanson: +44 7801 212 994 \/ james.hanson@greenpeace.org<\/p>\n\n

Greenpeace International Press Desk: pressdesk.int@greenpeace.org, +31 (0) 20 718 2470<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zdru\u017eeni narodi so po skoraj dveh desetletjih pogajanj kon\u010dno sprejeli zgodovinski sporazum ZN o oceanih.<\/p>\n","protected":false},"author":25,"featured_media":50079,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43],"tags":[28],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-50077","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","tag-oceani","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50077","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/25"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=50077"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50077\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":50083,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50077\/revisions\/50083"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/50079"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=50077"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=50077"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=50077"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=50077"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}