{"id":50305,"date":"2023-07-20T08:30:43","date_gmt":"2023-07-20T08:30:43","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=50305"},"modified":"2023-07-20T08:30:46","modified_gmt":"2023-07-20T08:30:46","slug":"nova-greenpeaceova-studija-vozovnice-za-vlak-so-dvakrat-drazje-od-letalskih-vozovnic","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/sporocilo-za-javnost\/50305\/nova-greenpeaceova-studija-vozovnice-za-vlak-so-dvakrat-drazje-od-letalskih-vozovnic\/","title":{"rendered":"Nova Greenpeaceova \u0161tudija: vozovnice za vlak so dvakrat dra\u017eje od letalskih vozovnic"},"content":{"rendered":"\n

Ljubljana, 20. julij 2023<\/strong> \u2013 Medtem ko se Evropa soo\u010da z vro\u010dinskimi valovi in \u200b\u200bgozdnimi po\u017eari, letalski promet pa ima te\u017eave z velikimi zamudami in odpovedmi, novo poro\u010dilo Greenpeace ka\u017ee, v kolik\u0161ni meri nepo\u0161teno podro\u010dje potovanj na dolge razdalje spodkopava evropske \u017eeleznice, izkori\u0161\u010da delavce in onesna\u017euje planet –  vse to v korist letalskih dru\u017eb. Vlaki so v povpre\u010dju dvakrat dra\u017eji od letal, vozovnice na dolo\u010denih relacijah stanejo tudi do 30-krat ve\u010d. Greenpeace zato poziva institucije EU in nacionalne vlade, naj zagotovijo cenovno dostopen \u017eelezni\u0161ki promet.<\/strong><\/p>\n\n

Evropskim \u017eeleznicam najbolj \u0161kodujejo nizkocenovne letalske dru\u017ebe\u00a0<\/strong><\/h2>\n\n

Potovanje iz Londona v Barcelono je lahko do 30-krat dra\u017eje z vlakom kot z letalom. To je ena od ugotovitev nove analize Greenpeacea, ki prav tako razkriva, da so vlaki v povpre\u010dju dvakrat dra\u017eji od letov, v Zdru\u017eenem kraljestvu in \u0160paniji pa pribli\u017eno 4-krat, medtem ko je celoten vpliv letenja na podnebje lahko ve\u010d kot 80-krat huj\u0161i,\u00a0 kot pri potovanju z vlakom [1]. V analizi je bila narejena primerjava letalskih in \u017eelezni\u0161kih vozovnic za 112 razli\u010dnih evropskih prog v 9 razli\u010dnih \u010dasovnih obdobjih. V povpre\u010dju so leti cenej\u0161i od vlakov na 71 % analiziranih prog. Samo 23 evropskih prog je (skoraj) vedno cenej\u0161ih z vlakom kot z letalom, pri \u010demer samo 6 od njih opravljajo nizkocenovni letalski prevozniki.<\/p>\n\n

Nizkocenovni letalski prevozniki opravljajo 79 % analiziranih prog in so zaradi svojih nepo\u0161tenih in agresivnih cenovnih strategij v ve\u010dini primerov cenej\u0161i od \u017eeleznic. V\u010dasih ponujajo celo cenej\u0161e prestopne lete kot podjetja, ki \u017ee opravljajo direktne lete za iste proge, kar povzro\u010di do 10-krat ve\u010d emisij toplogrednih plinov. Ta praksa, ki uni\u010duje podnebje, nakazuje, da potniki iz Londona v Bruselj potujejo denimo preko Danske.<\/p>\n\n

Cenovna privla\u010dnost letalskih kart je neodgovorna in nepo\u0161tena. Letalska industrija je ena podnebju najbolj \u0161kodljivih in nepo\u0161tenih industrij na svetu. V zadnjih desetletjih je bilo letalstvo najhitreje rasto\u010di vir emisij toplogrednih plinov (GHG) v Evropi (+29 % med letoma 2009 in 2019 v EU). Letalski promet \u017ee zdaj dosega raven pred pandemijo<\/a>, ravno v istem \u010dasu, ko se ljudje po vsem planetu soo\u010dajo z uni\u010dujo\u010dimi po\u017eari in su\u0161ami. Revizija oprostitve davka na kerozin je zastala na ravni EU, medtem ko bodo nacionalne vlade kmalu za\u010dele razpravljati o svojih letnih prora\u010dunih. To so prilo\u017enosti za razpravo o na\u0161tetih finan\u010dnih ukrepih in za ukrepanje v smeri cenovno dostopnega, zanesljivega in okolju prijaznega evropskega sistema mobilnosti.<\/p>\n\n

Podatki za Slovenijo<\/h2>\n\n

Slovenija je z vsemi sosednjimi dr\u017eavami povezana z \u017eeleznico, vendar je pogostost in hitrost mednarodnih vlakov zelo nizka. Obstajata samo dva para vlakov dnevno do Zagreba, glavnega mesta Hrva\u0161ke, dva para do Nem\u010dije, Budimpe\u0161te in Dunaja ter ena direktna povezava do Trsta v Italiji. Zahvaljujo\u010d direktnim no\u010dnim vlakom v Z\u00fcrich, Stuttgart in Bratislavo ter no\u010dnim vlakom iz Avstrije, ki vozijo v Italijo ali na Poljsko, pa je veliko dr\u017eav in mest precej dostopnih z vlakom iz Slovenije.<\/p>\n\n

Ljubljansko letali\u0161\u010de je zelo majhno in slu\u017ei bolj kot regionalno letali\u0161\u010de, kjer prevladujejo prestopni leti na ve\u010dja letali\u0161\u010da. Razen Londona in Amsterdama \u2013 slednjega le en dan v tednu \u2013, z nizkocenovnimi prevozniki ni mogo\u010de dose\u010di nobenega mesta.<\/p>\n\n

Najdra\u017eja ugotovljena pot z vlakom je bila tista med Ljubljano in Amsterdamom, najcenej\u0161a mo\u017enost za to pot pa direktni sobotni let Transavie. Nekatere druge dni je bil vlak cenej\u0161i. Pot do Hamburga je ve\u010dinoma dra\u017eja z vlakom, \u010de prestopne lete, ki onesna\u017eujejo okolje, opravljajo ali vklju\u010dujejo nizkocenovne letalske dru\u017ebe, kot je easyJet preko Londona ali Wizz Air preko Beograda. Na progah iz Var\u0161ave in Milana je bil vlak vedno cenej\u0161i \u2013 a je zelo po\u010dasen.<\/p>\n\n

Analizirane poti iz in v Slovenijo<\/h2>\n\n

Ljubljana\u2013Milano<\/span><\/p>\n\n

Ljubljana\u2013Milano je ena redkih analiziranih poti, ki nimajo neposredne povezave, in tudi ena redkih poti, ki je ni mogo\u010de prepotovati z nizkocenovnimi prevozniki \u2013 uporabljata se letalski liniji Air France preko Pariza ali LOT preko Var\u0161ave. Najhitrej\u0161a pot z vlakom vklju\u010duje dve prestopanji (v Trstu in Benetkah) in traja 8 ur in 28 minut. Najhitrej\u0161a \u017eelezni\u0161ka povezava oktobra traja eno uro ve\u010d in poteka preko avstrijskega Beljaka. Ugotovljeno je bilo, da je vlak na tej relaciji vedno cenej\u0161i.<\/p>\n\n

Let iz Ljubljane v Milano preko Pariza povzro\u010di 496 kg izpustov \u0161kodljivih toplogrednih plinov na potnika, let preko Var\u0161ave pa celo 615 kg. 500 km dolga vo\u017enja z vlakom povzro\u010di 16,5 kg toplogrednih plinov, kar je 97 % manj kot prestopni let preko Pariza.<\/em><\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n

Ljubljana\u2013Amsterdam<\/span><\/p>\n\n

Francoska Transavia iz Ljubljane v Amsterdam leti \u0161tirikrat tedensko, ostale dni pa so za to pot najcenej\u0161i leti preko Londona z Wizz Airom ali easyJetom. Vo\u017enja z vlakom zahteva dve prestopanji \u2013 bodisi v Beljaku in M\u00fcnchnu ter no\u010dni vlak bodisi no\u010dni vlak do Stuttgarta in nato 2 vlaka ICE. V \u0161tirih od skupno devetih analiziranih dni je bilo letalo cenej\u0161a izbira, v povpre\u010dju pa je bil vlak dra\u017eji za 15 %. Najcenej\u0161i najden let je potekal preko Londona in stal 56,82 \u20ac.<\/p>\n\n

Let iz Ljubljane v Amsterdam preko Londonskega letali\u0161\u010da Luton povzro\u010di 50 % ve\u010d izpustov toplogrednih plinov kot direktni let in vsaj desetkrat ve\u010d kot vlak.<\/em><\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n

Ljubljana\u2013Hamburg<\/span><\/p>\n\n

Za to pot direktna povezava ne obstaja, niti po tirih niti po zraku. Pot z vlakom vklju\u010duje no\u010dni vlak na Bavarsko (tudi no\u010dni vlak iz Bavarske na povratni poti v Ljubljano), najhitrej\u0161a povezava pa traja 16 ur in 14 minut. Letalo je bilo cenej\u0161a izbira v \u0161tirih od devetih analiziranih dni, pri \u010demer je bila cena 104 \u20ac (let preko Beograda) najni\u017eja v celotnem devetdnevnem obdobju. Najni\u017eja cena vozovnice za vlak je zna\u0161ala 136,60 \u20ac. V povpre\u010dju je bil vlak cenej\u0161i za 1 %.<\/p>\n\n

Let iz Ljubljane v Hamburg preko Beograda povzro\u010di 505 kg izpustov \u0161kodljivih toplogrednih plinov na potnika. Vo\u017enja z vlakom bi te izpuste lahko zmanj\u0161ala za 92 %.<\/em> Glede na me\u0161anico virov elektri\u010dne energije v Sloveniji je ta prihranek enak porabi 1.800 kWh elektri\u010dne energije, kar zadostuje za skoraj celoletno oskrbo enega gospodinjstva.<\/em><\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n

Var\u0161ava\u2013Ljubljana<\/span><\/p>\n\n

Tako kot pri drugih poteh v dr\u017eavah srednje in vzhodne Evrope je vlak na tej poti vedno cenej\u0161i od letala. Poljski dr\u017eavni prevoznik LOT je edini, ki leti dnevno. Enosmerne letalske vozovnice stanejo najmanj 128,67 \u20ac, najdra\u017eja vozovnica za vlak pa 93,80 \u20ac. Nenavadno je, da na tej relaciji ni povezovalnih letov z nizkocenovnimi prevozniki. Najbolj\u0161a \u017eelezni\u0161ka povezava je no\u010dni vlak iz Var\u0161ave v avstrijski Gradec in potem vlak Eurocity v Ljubljano. Ta pot traja 18 ur in 23 minut, kar je precej dolgo za manj kot 1100 km.<\/p>\n\n

Let iz Var\u0161ave v Ljubljano povzro\u010di 273 kg izpustov \u0161kodljivih toplogrednih plinov na potnika. 1.100 km dolga vo\u017enja z vlakom povzro\u010di 36 kg toplogrednih plinov kar je 87 % manj kot let na isti relaciji.<\/em><\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n

Celotno poro\u010dilo <\/strong>Cene vozovnic za letala in vlake – vseevropska analiza: Kako nizkocenovni prevozniki uni\u010dujejo podnebje, medtem ko njihove nepo\u0161tene in agresivne cenovne strategije ostajajo brez nadzora<\/em> v angle\u0161kem jeziku dostopno tukaj<\/a><\/strong>.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nova Greenpeaceova \u0161tudija: vozovnice za vlak so dvakrat dra\u017eje od letalskih vozovnic.<\/p>\n","protected":false},"author":54,"featured_media":50309,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[45,5],"tags":[56],"p4-page-type":[46],"class_list":["post-50305","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podnebje","category-teme","tag-trajnostnamobilnost","p4-page-type-sporocilo-za-javnost"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50305","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/54"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=50305"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50305\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":50311,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50305\/revisions\/50311"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/50309"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=50305"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=50305"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=50305"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=50305"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}