{"id":50314,"date":"2023-08-01T10:12:47","date_gmt":"2023-08-01T10:12:47","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=50314"},"modified":"2025-07-02T09:41:00","modified_gmt":"2025-07-02T07:41:00","slug":"svetovni-dan-ekoloskega-dolga-2023-ideje-kako-popraviti-zmanipuliran-gospodarski-sistem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/50314\/svetovni-dan-ekoloskega-dolga-2023-ideje-kako-popraviti-zmanipuliran-gospodarski-sistem\/","title":{"rendered":"Svetovni dan ekolo\u0161kega dolga 2023: kako spremeniti trenutni nevzdr\u017een gospodarski sistem"},"content":{"rendered":"\n

Bli\u017ea se Svetovni dan ekolo\u0161kega dolga, ki nas opominja, na preseganje planetarnih mej<\/a> tega planeta. Ta simboli\u010dni dan slu\u017ei kot mo\u010dno opozorilo, da moramo spremeniti dru\u017ebeno-ekonomski sistem, ki uni\u010duje biotsko raznovrstnost, v ozra\u010dje izpu\u0161\u010da preve\u010d toplogrednih plinov in ote\u017euje pravi\u010dno dostopnost vode, hrane in energije.<\/p>\n\n

Po analizi Global Footprint Network<\/a>, Svetovni dan ekolo\u0161kega dolga simbolizira kriti\u010dno to\u010dko, na kateri \u010dlove\u0161tvo prese\u017ee zmogljivost Zemlje za regeneracijo svojih virov. Zastavljanje trajnostne prihodnosti na novo od nas zahteva razumevanje, da so narava, ljudje, dru\u017eba in gospodarstvo medsebojno povezani in za svojo blaginjo odvisni drug od drugega.<\/p>\n\n

Trenutni gospodarski sistem je povzro\u010dil podnebno krizo, ta pa povzro\u010da mnoge socialne, gospodarske in zdravstvene krize. Toda to negativno povratno zanko je mogo\u010de obrniti na glavo. Ustvarjalne re\u0161itve za popravilo gospodarskega sistema lahko naslovijo ne le socialno-ekonomske te\u017eave, s katerimi se soo\u010damo, temve\u010d tudi podnebne izzive in izzive biotske raznovrstnosti. Re\u0161evanje neenakosti in nepravi\u010dnosti mora biti njihov primarni cilj in ne zgolj nekaj, kar bi bilo \u00bbfino re\u0161iti, \u010de bo to le mo\u017eno.\u00ab Te re\u0161itve se morajo dokopati do temeljnih vzrokov, zakoreninjenih v \u0161kodljivem gospodarskem sistemu.<\/p>\n\n

S to\u010dno tem ciljem v mislih je Greenpeace Nordic povezal vrsto svetovnih strokovnjakov na hitro rasto\u010dem podro\u010dju sprememb gospodarskih sistemov, da bi raziskali, kako ekonomski in finan\u010dni sistemi poganjajo uni\u010devanje planeta, in ponudili re\u0161itve, ki bi lahko prinesle transformativne spremembe. Njihovi prispevki skupaj sestavljajo 1. sezono podkasta SystemShift<\/a>.<\/p>\n\n

\n<\/lite-youtube>\n<\/div><\/figure>\n\n

Arhitekt in vizionar Indy Johar<\/a> je ta problem predstavil kot \u010dlove\u0161tvo, ki se je zna\u0161lo na koncu 400 let starega gospodarskega sistema, ki je pre\u017eivel svojo uporabnost. Preoblikovati ga moramo v nov, bolj medsebojno povezan in celovit model, ki bo temeljito spremenil dru\u017ebo in na\u0161 odnos do pojmov, kot so energija, delo in lastni\u0161tvo. Johar temu pravi kulturna revolucija \u2013 strukturni prehod, ki bi bil tako velik kot industrijska revolucija. Uspe\u0161ni bomo le, \u010de si dovolimo razmi\u0161ljati na veliko in v tem slogu stvari zastaviti na novo.<\/p>\n\n

Glavni vzroki: Preve\u010d si nas \u017eeli ve\u010d<\/h2>\n\n

Dr\u017eave globalnega severa ne le pretiravajo s prekomerno potro\u0161njo, temve\u010d tudi \u010drpajo vire revnej\u0161ih skupnosti globalnega juga in tako ohranjajo stoletja kolonializma, vgrajenega v sedanji gospodarski model<\/a>.<\/p>\n\n

Razkrivanje \u200b\u200belementov, ki poganjajo to nepravi\u010dno in netrajnostno pot, je zapleteno, a vseeno predstavljamo pet temeljnih vzrokov, ki so jih v podkastu opredelili strokovnjaki:<\/p>\n\n

Rast<\/h3>\n\n

Prevladujo\u010da paradigma neskon\u010dne gospodarske rasti je nekaj, kar v sredi\u0161\u010du razprav izpostavljajo prav vsi strokovnjaki. Tim Jackson<\/a> (direktor Centra za razumevanje za trajnostno blaginjo na Univerzi v Surreyju) pojasnjuje, kako je zasledovanje konvencionalnih meritev, kot je bruto doma\u010di proizvod (BDP), kot politi\u010dnih ciljev, povzro\u010dilo, da je gospodarski sistem postal nevzdr\u017een in strupen. Jackson poudarja, da nebrzdana konkurenca, ki jo spodbuja prizadevanje za vedno ve\u010dji BDP, popolnoma zanemarja resni\u010dne stro\u0161ke degradacije okolja in dru\u017ebene neenakosti.<\/p>\n\n

Delo<\/h3>\n\n

Osredoto\u010denost na neskon\u010dno rast in ne na trajnost je privedla do zastarelih predstav o delu samem, ozna\u010devanja \u0161tevilnih dejavnosti, ki so bistvenega pomena za \u010dlovekovo blaginjo, za \u00bbneproduktivne\u00ab, in podalj\u0161evanja delovnega \u010dasa, tako da ljudje ne morejo ve\u010d dovolj u\u017eivati v tem, kar daje \u017eivljenju smisel, kot npr. pre\u017eivljanje \u010dasa s prijatelji in dru\u017eino.<\/p>\n\n

Juliet Schor<\/a> (profesorica sociologije na kolid\u017eu v Bostonu) pojasnjuje, kako predolg delovni \u010das nasprotno intuitivno slu\u017ei le zmanj\u0161evanju u\u010dinkovitosti in produktivnosti ter kako je razvrednotil \u0161tevilne vidike \u017eivljenja, ki so bistveni za \u010dlovekovo blaginjo, kot npr. gospodarstvo oskrbe. Z opiranjem na svoje obse\u017ene raziskave iz resni\u010dnega sveta, Schor zagovarja kraj\u0161anje delovnega \u010dasa in dalj\u0161anje prostega \u010dasa kot na\u010dina za znatno izbolj\u0161anje blaginje, produktivnosti in okolja z zmanj\u0161evanjem globalnih izpustov ogljika.<\/p>\n\n

\n<\/lite-youtube>\n<\/div><\/figure>\n\n

Po mnenju Jayati Ghosh<\/a> (profesorica ekonomije na Univerzi Massachusetts Amherst) je podcenjevanje skrbstvenega dela \u0161e posebej izrazito zaradi pomanjkanja dru\u017ebene mo\u010di in glasu negovalcev in nepla\u010danih skrbnikov v primerjavi s pomembnim vplivom finan\u010dnih institucij in korporacij.<\/p>\n\n

\n<\/lite-youtube>\n<\/div><\/figure>\n\n

Skriti ekonomski sistem<\/h3>\n\n

Pomanjkanje javnega in demokrati\u010dnega nadzora nad ustvarjanjem denarja in globalnim denarnim sistemom, ki ga poganja dobi\u010dek, \u0161e dodatno slab\u0161a destruktivne vidike skritega ekonomskega sistema. Ann Pettifor<\/a> (direktorica mo\u017eganskega trusta Policy Research in Macroeconomics za raziskave politik v makroekonomiji) s prstom ka\u017ee na skrivnostni in zapleteni koncept ustvarjanja denarja, ki komercialnim bankirjem omogo\u010da ustvarjanje neomejenih kreditov ter omogo\u010da \u0161irjenje in uporabo sredstev centralnih bank za zasebne interese ogromnih, nereguliranih in sistemsko tveganih kapitalskih trgov \u2013 neke vrste sistemov \u00bbban\u010dni\u0161tva v senci.\u00ab<\/p>\n\n

Pettifor pojasnjuje, kako \u0161iritev ban\u010dni\u0161tva v senci nadaljuje obdobje 1981\u20132014, ko se je 30 vlad po vsem svetu odlo\u010dilo privatizirati svoje pokojninske sklade, s tem pa je velik del svetovnih prihrankov posledi\u010dno stekel v sklade za upravljanje premo\u017eenja na globaliziranih in ve\u010dinoma nereguliranih kapitalskih trgih.<\/p>\n\n

\n<\/lite-youtube>\n<\/div><\/figure>\n\n

Kolonializem<\/h3>\n\n

Vsakdanje \u017eivljenje je po vsem svetu \u0161e vedno podvr\u017eeno preteklim imperijem, saj so milijoni ljudi \u0161e naprej vpleteni v zgodovinske in \u0161e trajajo\u010de vplive kolonializma. Kojo Karam<\/a> (predavatelj na pravni fakulteti Birkbeck na Univerzi v Londonu) je razlo\u017eil, kako kolonialna dedi\u0161\u010dina, ki vztraja v sedanjem ekonomskem modelu, pri \u017eivljenju ohranja stoletja dru\u017ebeno-ekonomskih neenakosti, ki jih dodatno krepi dejstvo, da mnogi od nas nimajo dovolj znanja in razumevanja, da bi se lahko osvobodili.<\/p>\n\n

Karam je pojasnil, da so stoletja \u010drpanja virov po vsem svetu postavila temelje za sodobni kapitalizem, znotraj katerega so velikani fosilnih goriv \u2013 mnogi od njih so neposredni potomci velikih podjetij, ki so jih ustanovile kolonialne vlade \u2013 \u0161e vedno za\u0161\u010diteni, in to kljub katastrofalni degradaciji okolja.<\/p>\n\n

\n<\/lite-youtube>\n<\/div><\/figure>\n\n

Neenakost<\/h3>\n\n

Kate Pickett in Richard Wilkinson<\/a> (akademika in avtorja izjemno vplivne knjige Raven duha: Zakaj gre bolj enakopravnim dru\u017ebam skoraj vedno bolje<\/em>) podrobno razlagata \u0161kodljive vplive neenakosti na zdravje posameznikov, medsebojne odnose in splo\u0161no blaginjo, ter kako so ti tesno povezani z degradacijo okolja.<\/p>\n\n

\n<\/lite-youtube>\n<\/div><\/figure>\n\n

Jayati Ghosh <\/strong>pravi, da mnogi dru\u017eboslovci ignorirajo relacijske neenakosti, ki krepijo dru\u017ebeno neracionalne in nepravi\u010dne politike, zlasti tiste, ki zatirajo neformalni gospodarski sektor, kjer so bile mo\u017enosti pre\u017eivljanja uni\u010dena in kjer se perpetuirajo krivice. Ghosh kot primer navaja indijski eksperiment demonetizacije novembra 2016, ko je vlada nenadoma razglasila 86 % denarja v obtoku za nezakonitega. Kot pojasnjuje Ghosh, je imelo to v dr\u017eavi, kjer je 95 % vseh transakcij v gotovini in v neformalnem gospodarstvu, uni\u010dujo\u010de posledice za pode\u017eelsko gospodarstvo in neformalne delavce.<\/p>\n\n

Re\u0161itve: gospodarski sistem, ki daje prednost zadostnosti, ne pohlepu<\/h3>\n\n

Svetovni dan ekolo\u0161kega dolga je poziv k ukrepanju za spremembo sedanjega gospodarskega sistema na na\u010din, ki daje prednost socialni pravi\u010dnosti in blaginji za vse oblike \u017eivljenja.<\/p>\n\n

Prenova: Tim Jackson <\/strong>in Jayati Ghosh <\/strong>zagovarjata alternativni ekonomski sistem, ki se odmika od miselnosti, osredoto\u010dene na nepopustljivo rast. Tovrsten sistem bi moral zavoljo ohranitve ekosistemov in prepoznavanja kon\u010dnih meja na\u0161ega planeta prepre\u010diti nekatere dejavnosti, kot je pridobivanje fosilnih goriv. Vklju\u010deval bi razvoj (BDPju) alternativnih kazalnikov, ki dajejo prednost ohranjanju okolja, dru\u017ebeni blaginji in pravi\u010dni porazdelitvi virov.<\/p>\n\n

Obdav\u010ditev: <\/strong>V okviru te prenove mnogi na\u0161i gostje izpostavljajo reformo dav\u010dnega sistema kot na\u010din za hitro naslavljanje \u0161kodljive neenakosti. Kojo Karam <\/strong>in Kate Pickett <\/strong>dajeta glas podpore pozivu k takoj\u0161nji odstranitvi dav\u010dnih oaz in vseh tan\u010dic skrivnosti, ki jo te ponujajo korporativnim akterjem. Jayati Ghosh<\/strong> predlaga obdav\u010ditev premo\u017eenja ljudi, kjerkoli ga \u017ee imajo, vzpostavitev mednarodnih registrov premo\u017eenja za izmenjavo informacij med dr\u017eavami in zagotovitev, da multinacionalna podjetja pla\u010dujejo vsaj enake dav\u010dne stopnje kot doma\u010de gospodarske dru\u017ebe.<\/p>\n\n

Svoboda: Eva von Redecker<\/strong> (avtorica in filozofinja) uvaja regenerativni koncept okoljske svobode, s poudarkom na na\u0161i pravici, da \u017eivimo v neonesna\u017eenem, \u010distem in zdravem okolju. Von Redecker predvideva razgradnjo sedanjega sistema, zgrajenega na temeljih patriarhata, ki nam bo omogo\u010dila, da bomo svoje \u017eivljenje lahko preuredili na tak na\u010din, da bomo \u017eivljenje za\u010deli proaktivno ceniti in ga ne ve\u010d uni\u010devali.<\/p>\n\n

Feminizem: Jayati Ghosh<\/strong> osvetljuje na\u010dine, kako lahko feministi\u010dna ekonomija slu\u017ei prepoznavanju \u00bbogromnega podzemlja,\u00ab na katerem sloni ekonomija, ustvari okvir, ki ceni podcenjeno gospodarstvo oskrbe, zlasti v njegovi nepla\u010dani obliki, ter zgradi gospodarski sistem, ki deluje za vse.<\/p>\n\n

Na\u0161e skupno bogastvo:<\/strong> Guy Standing<\/strong> (nekdanji profesor razvojnih \u0161tudij na Univerzi SOAS v Londonu) predlaga za\u0161\u010dito na\u0161ega skupnega bogastva, da bi zagotovili pravi\u010dno porazdelitev virov, v neposrednem nasprotju s fiskalno var\u010dnostjo in neoliberalnimi politikami, ki so nas vse prikraj\u0161ale za na\u0161e stoletja stare skupne pravice do po\u0161tene in pravi\u010dne delitve na\u0161ega javnega bogastva. Zasledujo\u010d to na\u010delo, je Standing podrobno preu\u010dil potencial sistema univerzalnega temeljnega dohodka kot orodja za boj proti neenakosti, podnebnim spremembam in avtoritarnemu populizmu.<\/p>\n\n

Inkluzivnost: <\/strong>Nazadnje, vizija Indyja Joharja<\/strong> poudarja pomen inkluzivnosti in zagotavljanja mo\u017enosti vsakomur, da si na novo zamisli in oblikuje nov gospodarski sistem. V njegovem primeru bi nov sistem odra\u017eal bolj relacijski pogled na svet okoli nas, tako da bi se videli kot soodvisni od sveta okoli nas in ne kot od njega lo\u010deni, nepovezani posamezniki. Johar goji upanje, da bi se to preneslo v nov institucionalni okvir in se odrazilo v tem, kar sistem vrednoti in kako to vrednost izra\u010duna.<\/p>\n\n

To spominja na poziv Ann Pettifor<\/strong> k ve\u010djemu demokrati\u010dnemu nadzoru nad proizvodnjo denarja in vzpostavitvi vzdr\u017ene finan\u010dne arhitekture, ki bi ponovno uvedla kapitalski nadzor, ponovno regulirala globalno ban\u010dni\u0161tvo, ponovno nacionalizirala pokojnine ter vrnila politi\u010dno in gospodarsko mo\u010d izvoljenim skup\u0161\u010dinam.<\/p>\n\n

Sprejmimo odlo\u010ditev<\/strong><\/h2>\n\n

Vedno ve\u010djega ekolo\u0161kega odtisa ne smemo sprejeti kot nekaj neizogibnega. Imamo veliko politi\u010dnih idej, ki jih je mogo\u010de zlahka uresni\u010diti. Zdru\u017eiti se moramo in pozvati na\u0161e vlade, naj regulirajo korporacije in finan\u010dne trge, da bi ustavili izkori\u0161\u010danje nas in na\u0161ega planeta.<\/p>\n\n

Navsezadnje je Svetovni dan ekolo\u0161kega dolga mo\u010dan opomin, da so se ljudje na oblasti sami odlo\u010dili ustvariti ta svet v njegovi sedanji obliki, kar pa tudi pomeni, da se lahko skupaj odlo\u010dimo, da ga spremenimo in z odprtimi rokami sprejmemo zadostnost za vse, namesto prese\u017ekov za pe\u0161\u010dico. Mno\u017eica idej, predstavljenih tu, je le uvod v globoke razprave o spremembi gospodarskega sistema, v katerih lahko u\u017eivate v podkastu SystemShift<\/a> na YouTubu in vseh glavnih platformah za podkaste. Zato se nam pridru\u017eite.<\/p>\n\n

Attila Kulcsar<\/strong> je vodja komuniciranja Greenpeacove kampanje Money for Change.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Bli\u017ea se Dan prekora\u010denja Zemljinih virov, ki nas opominja, da najbogatej\u0161i ljudje presegajo meje zmo\u017enosti na\u0161ega planeta za podpiranje \u017eivljenja v vseh njegovih oblikah.<\/p>\n","protected":false},"author":54,"featured_media":50315,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[5],"tags":[],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-50314","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-teme","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50314","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/54"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=50314"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50314\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":52804,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50314\/revisions\/52804"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/50315"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=50314"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=50314"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=50314"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=50314"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}