{"id":50365,"date":"2023-09-19T11:14:32","date_gmt":"2023-09-19T11:14:32","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=50365"},"modified":"2023-12-07T12:15:59","modified_gmt":"2023-12-07T12:15:59","slug":"evropske-drzave-so-v-zadnjih-treh-desetletjih-porabile-66-vec-za-ceste-kot-za-zeleznice-kar-je-mocno-skrcilo-zeleznisko-omrezje-kaze-nova-analiza","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/50365\/evropske-drzave-so-v-zadnjih-treh-desetletjih-porabile-66-vec-za-ceste-kot-za-zeleznice-kar-je-mocno-skrcilo-zeleznisko-omrezje-kaze-nova-analiza\/","title":{"rendered":"Evropske dr\u017eave so v zadnjih treh desetletjih porabile 66 % ve\u010d za ceste kot za \u017eeleznice, kar je mo\u010dno skr\u010dilo \u017eelezni\u0161ko omre\u017eje, ka\u017ee nova analiza"},"content":{"rendered":"\n

Ljubljana, 19. 9. 2023 \u2013 Evropa je v zadnjih 30 letih sistemati\u010dno izstradala svoja regionalna in lokalna \u017eelezni\u0161ka omre\u017eja, medtem pa \u010drpala trilijone v ceste za avtomobile na naftni pogon, ki spodbujajo podnebno krizo. Vseh 27 dr\u017eav \u010dlanic EU, Norve\u0161ka, \u0160vica in Zdru\u017eeno kraljestvo so od leta 1995 v povpre\u010dju vlo\u017eile 66 % ve\u010d v raz\u0161iritev in obnovo cest kot v \u017eeleznice, je pokazala <\/em><\/strong>nova \u0161tudija<\/em><\/strong><\/a> in\u0161tituta Wuppertal Institute in mo\u017eganskega trusta T3 Transportation Think Tank, ki jo je naro\u010dil Greenpeace Srednje in Vzhodne Evrope.[1] <\/em><\/strong><\/p>\n\n

Kljub vse ve\u010dji zaskrbljenosti glede podnebja in prvim globalnim zavezam za zmanj\u0161anje izpustov toplogrednih plinov<\/a> v devetdesetih letih prej\u0161njega stoletja so dr\u017eave EU od takrat porabile kar 1,5 bilijona evrov za cestno infrastrukturo in le 930 milijard evrov za \u017eeleznice, kar je spodbudilo rast osebnega prevoza na naftni pogon namesto trajnostnega javnega prevoza. [2]<\/strong><\/p>\n\n

Zaradi neuravnote\u017eenih prioritet vlade pri financiranju prometa se je dol\u017eina evropskih avtocest od leta 1995 pove\u010dala za 60 % \u2013 ve\u010d kot 30.000 kilometrov. To je do leta 2019 prispevalo k 29-odstotnemu pove\u010danju povpra\u0161evanja po motoriziranem cestnem prevozu, ki povzro\u010da 72 %<\/a> podnebju \u0161kodljivih prometnih izpustov v Evropi, medtem ko \u017eelezni\u0161ki promet povzro\u010da le 0,4 %<\/a> prometnih izpustov. V istem \u010dasu se je skupno evropsko \u017eelezni\u0161ko omre\u017eje skr\u010dilo za 6,5 \u200b\u200b%, oz. 15.650 kilometrov, v nekaterih dr\u017eavah, kot sta Francija ali Nem\u010dija, pa celo za ve\u010d kot 10 %. Pribli\u017eno 13.700 kilometrov ve\u010dinoma regionalnih \u017eelezni\u0161kih prog in skoraj 2.600 \u017eelezni\u0161kih postajali\u0161\u010d in postaj je bilo za\u010dasno ali trajno zaprtih za potni\u0161ki promet, kar je nesorazmerno prizadelo pode\u017eelske skupnosti z omejitvijo dostopa do \u017eeleznice in javnega prevoza. Glede na \u0161tudijo pa bi lahko ve\u010d kot polovico kilometrov zaprtih \u017eelezni\u0161kih prog razmeroma enostavno znova odprli.<\/p>\n\n

Herwig Schuster, prometni strokovnjak za Greenpeaceovo kampanjo Mobilnost za vse, je dejal:<\/strong> \u00bbEvropa je v zadnjih treh desetletjih sistemati\u010dno izkrvavila svoje regionalno in lokalno \u017eelezni\u0161ko omre\u017eje, zaradi \u010desar je to v mnogih regijah opusto\u0161eno, medtem ko je v ceste \u010drpala ogromne koli\u010dine denarja za avtomobile, ki po\u017eirajo nafto, kar spodbuja podnebno krizo. Danes opa\u017eamo resne posledice tega po\u010detja, saj se Evropa spopada s podnebnim kaosom, izpusti z naslova cestnega prometa nara\u0161\u010dajo, milijoni ljudi na pode\u017eelju pa se borijo za ustrezen dostop do javnega prevoza in so dejansko prisiljeni v izbiro ali imeti avto ali ostati doma. \u010ce \u017eeli Evropa imeti trajnostno in pravi\u010dno prihodnost, morajo vlade in EU prenehati zapirati regionalne \u017eelezni\u0161ke proge in postaje, ponovno odpreti zapu\u0161\u010deno \u017eelezni\u0161ko infrastrukturo in obse\u017eno preusmeriti financiranje s cest in zraka na \u017eeleznice, da bi zagotovili zmanj\u0161anje izpustov toplogrednih plinov in enak dostop do trajnostne mobilnosti. za vse. Skrajni \u010das je, da evropske vlade prenehajo s svojim favoriziranjem avtomobilov.\u00ab<\/em><\/p>\n\n

\"Credit
Foto: Mitja Kobal\/Greenpeace<\/figcaption><\/figure>\n\n

Od leta 2018 se je povpre\u010dna razlika v financiranju za cestni in \u017eelezni\u0161ki promet v Evropi zmanj\u0161ala s 66 % na 34 % v prid cestnega prometa. Kljub dodatnim nalo\u017ebam v \u017eeleznice pa so \u0161tevilne evropske dr\u017eave v tem \u010dasu \u0161e naprej zapirale \u017eelezni\u0161ke proge in postaje ter gradile in na\u010drtovale nove \u0161iritve avtocest ter letali\u0161\u010d.<\/p>\n\n

Lena Pen\u0161ek, Greenpeace Slovenija:<\/strong> \u201cPovpre\u010dno potovanje z vlakom v Evropi povzro\u010di 77 % manj izpustov toplogrednih plinov kot potovanje z avtomobilom. Klju\u010dno je, da se za\u010dnemo pogovarjati o infrastrukturi, ki bo omogo\u010dila izpuste toplogrednih plinov iz prometa, kar so vse oblike javnega prevoza, spodbujanje kolesarstva in pe\u0161hoje za vsakodnevne poti. Promet predstavlja 25 % toplogrednih plinov v EU, ter kar 33 % toplogrednih plinov v Sloveniji in ostaja edini sektor v EU in tudi v Sloveniji, kjer izpusti vsako leto \u0161e vedno nara\u0161\u010dajo. Prometni kaos, ki se smo mu bili pri\u010da to poletje, ne sme postati izgovor, da se v ceste in letalstvo investira ve\u010d kot v \u017eeleznice. Potrebujemo bolj\u0161o infrastrukturo v javnem potni\u0161kem prometu in tudi bolj u\u010dinkovit in zanesljiv sistem obstoje\u010de infrastrukture, kar pomeni ve\u010djo frekvenco in \u010dasovno zanesljivost vseh oblik javnega potni\u0161kega prometa.\u201d<\/em><\/p>\n\n

Podatki za Slovenijo<\/strong><\/p>\n\n