{"id":50447,"date":"2023-12-22T19:20:55","date_gmt":"2023-12-22T19:20:55","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=50447"},"modified":"2023-12-22T19:20:59","modified_gmt":"2023-12-22T19:20:59","slug":"so-bozicna-drevesa-lahko-zares-zelena","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/50447\/so-bozicna-drevesa-lahko-zares-zelena\/","title":{"rendered":"So bo\u017ei\u010dna drevesa lahko zares zelena?"},"content":{"rendered":"\n

Se tudi ti spra\u0161uje\u0161, kaj je bolj trajnostno, naravno ali umetno bo\u017ei\u010dno drevo? \u017dal imata obe mo\u017enosti svoje prednosti in slabosti, kar so pokazale tudi raziskave okoljskega vpliva obeh mo\u017enosti.<\/p>\n\n

\"\"<\/figure>\n\n

\u010ceprav se na prvi pogled zdi, da so naravna bo\u017ei\u010dna drevesa bolj trajnostna, saj absorbirajo ogljikov dioksid in jih po uporabi lahko kompostiramo, ko pogledamo \u0161ir\u0161o sliko, stvari niso tako enostavne. Mednarodne raziskave so pokazale, da farme bo\u017ei\u010dnih dreves uni\u010dujejo in iz\u010drpavajo biotsko raznovrstne naravne ekosisteme. Prav tako se pri komercialnem gojenju bo\u017ei\u010dnih dreves pogosto uporabljajo pesticidi, katere pa ne bi smeli uporabljati niti v lastnih vrtovih.<\/p>\n\n

Po drugi strani pa so umetna drevesa pogosto narejena iz polivinilklorida (PVC), ki je uvr\u0161\u010den med najslab\u0161e vrste plastike, saj onesna\u017euje skozi celotno \u017eivljenjsko dobo. Drevesa iz PVC-ja je te\u017eko reciklirati in zato kon\u010dajo na odlagali\u0161\u010dih, kjer spro\u0161\u010dajo dodatne toplogredne pline in onesna\u017eujejo ekosisteme s spro\u0161\u010danjem nevarnih kemikalij. Obi\u010dajno jih izdelujejo tudi v tovarnah na drugih celinah in emisije toplogrednih plinov, povezane z njihovim prevozom, pove\u010dujejo njihov oglji\u010dni odtis.<\/p>\n\n

\u010ce se \u017eeli\u0161 izogniti dilemi med naravnim in umetnim, ponujamo ti ve\u010d okolju bolj prijaznih mo\u017enosti. <\/p>\n\n

Prepusti se ustvarjalnosti! Izpolni praznike s kreativnostjo in iz rabljenih materialov izdelaj svoje bo\u017ei\u010dno drevo, ki mu bo\u0161 na tak na\u010din omogo\u010dil_a novo \u017eivljenje. Ne pozabi, najbolj trajnosten predmet je tisti, ki \u017ee obstaja. Ve\u010d recikliranih materialov pomeni tudi bolj prijazno re\u0161itev za planet. Obstaja pa \u0161e veliko mo\u017enosti za spodbujanje prazni\u010dne ustvarjalnosti. Tako lahko izdela\u0161 bo\u017ei\u010dno drevo iz lestev, bo\u017ei\u010dno drevo iz lesenih letvic ali bo\u017ei\u010dno drevo iz kartona. Lahko se tudi odpravi\u0161 v gozd in sestavi\u0161 bo\u017ei\u010dno drevo sestavljeno iz padlih vej.<\/p>\n\n

\"\"<\/figure>\n\n

Kaj pa naravno bo\u017ei\u010dno drevo, ki mu ni treba umreti za nekaj dni praznovanja? Priskrbi si naravno bo\u017ei\u010dno drevo v lon\u010dku, ki ga lahko po praznikih posadi\u0161 ali ga pusti\u0161 v stanovanju in u\u017eiva\u0161 v njem tekom celega leta. \u010ce se odlo\u010di\u0161 za umetno drevo, je bolj\u0161e, da kupi\u0161 rabljenega kot novega.<\/p>\n\n

Raziskava podjetja Ellipsos in neprofitne organizacije American Christmas Tree Association, ki sta oba uporabljala pristop primerjave \u017eivljenjskega cikla, je pokazala, da v adventnem \u010dasu naravna bo\u017ei\u010dna drevesa ustvarijo manj toplogrednih izpustov kot umetna, vendar se to spreminja z dol\u017eino uporabe umetnega drevesa. Umetno drevo mora biti v uporabi vsaj 8 let, idealno 20, da se zmanj\u0161a njegov oglji\u010dni odtis. \u010ce torej v trgovini z rabljenim blagom uspe\u0161 najti kakovostno umetno drevo in ga s pravilnim shranjevanjem dobro ohrani\u0161, lahko slu\u017ei svojemu namenu \u0161e dolgo po tem, ko ga preneha\u0161 uporabljati.<\/p>\n\n

\u010ce se pa uvr\u0161\u010da\u0161 med tiste, ki ponosno skrbijo za vse svoje sobne rastline, je morda dobra alternativa, da si privo\u0161\u010di\u0161 sobno bo\u017ei\u010dno drevo, ki ga lahko ima\u0161 doma \u010dez celo leto, v prazni\u010dnem \u010dasu pa lahko postane bo\u017ei\u010dno drevo.<\/p>\n\n

\"\"<\/figure>\n\n

Ob nakupu naravnega posekanega drevesa se prepri\u010daj, da je vzgojeno na lokalni kmetiji brez uporabe pesticidov. Seveda ob koncu praznikov poskrbi, da bo odgovorno kompostirano. In \u010de se odlo\u010di\u0161 za novo umetno drevo, se potrudi, da izbere\u0161 kakovostno bo\u017ei\u010dno drevo, ki bo dolgo zdr\u017ealo in ga bo\u0161 po potrebi tudi odgovorno predal_a naprej.<\/p>\n\n

\u0160e ena mo\u017enost je izposoja bo\u017ei\u010dnega drevesa. Na ta na\u010din lahko izbere\u0161 bo\u017ei\u010dno drevo, ki ti je \u0161e posebej v\u0161e\u010d, po naro\u010dilu ti pa ga pripeljejo na dom, po praznikih pa odpeljejo. Tak\u0161no bo\u017ei\u010dno drevo bo ostalo zeleno tudi po praznikih, saj je posajeno v zemljo. \u010ce ti bo pa to bo\u017ei\u010dno drevo tako zelo v\u0161e\u010d, ga lahko tudi posvoji\u0161, tako da bo s tabo tudi naslednje praznike.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Se tudi ti spra\u0161uje\u0161, kaj je bolj trajnostno, naravno ali umetno bo\u017ei\u010dno drevo? \u017dal imata obe mo\u017enosti svoje prednosti in slabosti, kar so pokazale tudi raziskave okoljskega vpliva obeh mo\u017enosti.<\/p>\n","protected":false},"author":58,"featured_media":50448,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[42],"tags":[23],"p4-page-type":[],"class_list":["post-50447","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prekomerna-potrosnja","tag-podnebje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50447","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/58"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=50447"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50447\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":50451,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50447\/revisions\/50451"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/50448"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=50447"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=50447"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=50447"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=50447"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}