{"id":50700,"date":"2024-04-10T10:10:38","date_gmt":"2024-04-10T10:10:38","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=50700"},"modified":"2024-04-10T10:10:42","modified_gmt":"2024-04-10T10:10:42","slug":"ikeino-pohistvo-krivo-za-unicevanje-zadnjih-starih-evropskih-gozdov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/sporocilo-za-javnost\/50700\/ikeino-pohistvo-krivo-za-unicevanje-zadnjih-starih-evropskih-gozdov\/","title":{"rendered":"Ikeino pohi\u0161tvo krivo za uni\u010devanje zadnjih starih evropskih gozdov"},"content":{"rendered":"\n<p><\/p>\n\n<p><strong>Ljubljana, 10. april 2024<\/strong> \u2013 Novo <a href=\"https:\/\/www.greenpeace.org\/international\/publication\/66321\/nature-crime-files-romania\" data-type=\"link\" data-id=\"https:\/\/www.greenpeace.org\/international\/publication\/66321\/nature-crime-files-romania\">Greenpeaceovo poro\u010dilo<\/a> ugotavlja, da proizvajalci pohi\u0161tva, ki izdelujejo za podjetje Ikea, pridobivajo les iz nekaterih zadnjih evropskih starih gozdov v romunskih Karpatih, tudi iz za\u0161\u010ditenih obmo\u010dij <em>Natura 2000<\/em>. Pravkar objavljena preiskava Greenpeacea razkriva, da je sedem proizvajalcev, ki proizvajajo ene izmed Ikeinih najbolj priljubljenih izdelkov vseh \u010dasov, kot so stoli INGOLF in otro\u0161ke posteljice SNIGLAR, povezanih z uni\u010devanjem gozdov z visoko ohranitveno vrednostjo. Najmanj 30 razli\u010dnih izdelkov teh dobaviteljev je naprodaj v trgovinah Ikea v 13 dr\u017eavah: Avstriji, Belgiji, \u010ce\u0161ki, Finski, Franciji, Nem\u010diji, Mad\u017earski, Italiji, Izraelu, Poljski, \u0160vedski, \u0160vici in Veliki Britaniji. Greenpeace poziva Ikeo, naj postane del re\u0161itve, namesto da prispeva k podnebni krizi in uni\u010devanju biotske raznovrstnosti.\u00a0<\/p>\n\n<p>Poro\u010dilo <strong><em>\u00bbSestavite resnico: Uni\u010devanje starih gozdov v Romuniji\u00ab<\/em><\/strong> je delo Greenpeace Srednja in Vzhodna Evropa. Na\u0161e preiskovalne skupine so sledile dobavni verigi od analiziranja dovoljenj in satelitskih posnetkov posekov v romunskih gozdovih do skladi\u0161\u010d lesa in proizvajalcev pohi\u0161tva vse do kraja, kjer ti izdelki kon\u010dajo: na policah trgovin Ikea. Ugotovljeno je bilo, da ve\u010d proizvajalcev dobavlja les iz gozdov z visoko ohranitveno vrednostjo. Na podlagi javno dostopnih informacij je ugotovljeno, da je podjetje Ikea najve\u010dji naro\u010dnik izdelkov, ki jih proizvaja ve\u010dina teh podjetij \u2013 to pomeni, da je velika verjetnost, da problemati\u010dni les kon\u010da v Ikeinem pohi\u0161tvu. Glede na poro\u010dilo, je to gotovo v primeru enega proizvajalca \u2013 Plimob, saj Plimob proizvaja skoraj izklju\u010dno za podjetje Ikea.<\/p>\n\n<p><strong><em>Sara Kosirnik, Greenpeace Slovenija:<\/em><\/strong> &#8220;<em>Ohranitev starih gozdov je eden klju\u010dnih vidikov pri boju s podnebno krizo, zato pozivamo Ikeo, naj spo\u0161tuje svoje lastne obljube glede trajnosti in naj o\u010disti svoje dobavne verige teh okolju in naravi \u0161kodljivih praks, ki so bile ugotovljene v Greenpeaceovi preiskavi.<\/em>\u201d<\/p>\n\n<p>Greenpeace Srednja in Vzhodna Evropa je dal Ikei mo\u017enost, da komentira ugotovitve tega poro\u010dila. Ikea ugotovitvam ni oporekala.&nbsp;<\/p>\n\n<p>\u201c<em>Veliko Slovenk in Slovencev nakupuje v Ikeinih poslovalnicah v Avstriji in Italiji, kjer so naprodaj kosi pohi\u0161tva spornega izvora in jih \u017eelimo opozoriti, da lahko vsak izmed nas tudi s svojimi nakupovalnimi navadami vpliva na varovanje in za\u0161\u010dito okolja,<\/em> \u201d \u0161e komentira Sara Kosirnik.\u00a0<\/p>\n\n<p>Greenpeace priznava, da je pohi\u0161tvo na splo\u0161no dober na\u010din uporabe lesa, shranjevanja ogljika in dodajanja vrednosti surovinam, vendar se to ne sme zgoditi z \u017ertvovanjem biolo\u0161ko najbolj raznolikih gozdov na planetu. Karpati so dom rjavega medveda, risa in volka ter evropskega bizona in so med najpomembnej\u0161imi zato\u010di\u0161\u010di flore in favne na evropski celini.&nbsp;<\/p>\n\n<p>Te\u017eava je v tem, da se podjetja in tudi politika \u017eelijo izogniti opredelitvi obmo\u010dij kot <em>primarnih ali starih gozdov<\/em>, da bi se izognili omejitvam. Trenutno je le 2,4 % (1700 km\u00b2) romunskih karpatskih gozdov za\u0161\u010ditenih pred se\u010dnjo. Uradni podatki ka\u017eejo, da je pribli\u017eno 7 % romunskih gozdov starej\u0161ih od 120 let. V skladu z Strategijo Evropske unije za biotsko raznovrstnost bi morali biti ti gozdovi strogo varovani.\u00a0<\/p>\n\n<p><strong>Ve\u010d informacij:&nbsp;<\/strong><\/p>\n\n<p><strong>Christine Gebeneter, <\/strong>Greenpeace Srednja in Vzhodna Evropa, +43 664 8403807, <a href=\"mailto:christine.gebeneter@greenpeace.org\">christine.gebeneter@greenpeace.org<\/a><\/p>\n\n<p><strong>Greenpeace International Press Desk<\/strong>, +31 (0)20 718 2470 (dosegljivo 24\/7), <a href=\"mailto:pressdesk.int@greenpeace.org\">pressdesk.int@greenpeace.org<\/a>&nbsp;<\/p>\n\n<p><strong>Foto in video gradivo:<\/strong> <a href=\"https:\/\/media.greenpeace.org\/collection\/27MZIFJBEZ1QM\">Greenpeace Media Library.<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ikeino pohi\u0161tvo krivo za uni\u010devanje zadnjih starih evropskih gozdov<\/p>\n","protected":false},"author":44,"featured_media":50701,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43,5],"tags":[],"p4-page-type":[46],"class_list":["post-50700","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","category-teme","p4-page-type-sporocilo-za-javnost"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50700","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/44"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=50700"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50700\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":50702,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50700\/revisions\/50702"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/50701"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=50700"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=50700"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=50700"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=50700"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}