{"id":50706,"date":"2024-04-19T15:07:26","date_gmt":"2024-04-19T15:07:26","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=50706"},"modified":"2024-04-19T15:07:28","modified_gmt":"2024-04-19T15:07:28","slug":"po-stopinjah-katalonske-energetske-neodvisnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/50706\/po-stopinjah-katalonske-energetske-neodvisnosti\/","title":{"rendered":"Po stopinjah katalonske energetske neodvisnosti"},"content":{"rendered":"\n

V Greenpeaceu smo se nedavno odpravili na \u0161tudijsko potovanje v Katalonijo, kjer smo iz prve roke spoznali primere dobrih praks pri organizaciji in delovanju energetskih skupnosti. \u0160panija do\u017eivlja razcvet tovrstnih zdru\u017eenj in trenutno je v dr\u017eavi ve\u010d kot 300 projektov, ve\u010dina od njih pa je bila ustanovljena v zadnjih dveh letih.<\/p>\n\n

Energetske skupnosti so vse bolj priljubljena oblika zdru\u017eevanja dr\u017eavljanov pri proizvodnji, delitvi in \u200b\u200bprodaji energije, ki izvira iz obnovljivih virov \u2013 predvsem sonca in vetra. Na ta na\u010din ljudje poleg zni\u017eanja ra\u010dunov za elektriko prispevajo k ohranjanju okolja in podnebja, pogosto pa tudi pomagajo ranljivim in revnim \u010dlanom svoje skupnosti.<\/p>\n\n

\"\"
\u00a9 Pablo Blazquez \/ Greenpeace<\/figcaption><\/figure>\n\n

Osona – srce \u0160panske energetske revolucije\u00a0<\/strong><\/p>\n\n

Po \u0161tevilu energetskih skupnosti v \u0160paniji prednja\u010di Katalonija, najve\u010d na kvadratni kilometer pa jih je v okro\u017eju Osona <\/strong>v osrednji Kataloniji. V okro\u017eju Osone je 50 ob\u010din, ki ima skupno 164 tiso\u010d prebivalcev, od tega je 43 ob\u010din manj\u0161ih od pet tiso\u010d prebivalcev. Glavno mesto Osone – Vic se pona\u0161a s t.i. energetsko zadrugo druge stopnje, <\/em>Osona Energia Cooperativa<\/em><\/a>, ki jo je okro\u017eje ustanovilo za namen podpore razvoju energetskih skupnosti na terenu. Zadruga ne proizvaja energije, temve\u010d deluje kot platforma, ki omogo\u010da in profesionalizira delo skupnosti. Tak\u0161na podporna mre\u017ea za dr\u017eavljane je bila klju\u010dna za uspeh tega modela v regiji.<\/p>\n\n

Trenutno je operativnih pet projektov energetskih skupnosti, 19 pa jih je v nastajanju. V ve\u010dini primerov so projekti financirani s kombinacijo nepovratnih sredstev iz skladov EU in posojil poslovnih bank. Po prejemu nepovratnih sredstev za\u010dnejo z akcijami pridobivanja \u010dlanov skupnosti, ki pla\u010dajo enkratno vstopno \u010dlanarino, ki v povpre\u010dju zna\u0161a od 50 do 100 evrov, pri \u010demer so gospodinjstva, ki se spopadajo z energetsko rev\u0161\u010dino, ve\u010dinoma opro\u0161\u010dene pla\u010dila tega zneska in z sodelovanjem v projektu nimajo stro\u0161kov.<\/p>\n\n

Balenya – javne strehe v korist ljudem<\/strong><\/p>\n\n

Ob\u010dine igrajo pri ustanavljanju energetskih skupnosti klju\u010dno vlogo, saj poleg tega da lahko ustanovijo energetske skupnosti, lahko ponudijo tudi strehe javnih zgradb na razpolago lokalnim zadrugam, da nanje namestijo son\u010dne elektrarne.<\/p>\n\n

\"\"
\u00a9 Pablo Blazquez \/ Greenpeace<\/figcaption><\/figure>\n\n

Primer tak\u0161ne prakse je ob\u010dina Balenya, kjer je pred dvema letoma za\u017eivel na evropski ravni zelo cenjen projekt Baleny\u00e0 Sostenible<\/em><\/a>, zgled, ki bi mu veljalo slediti v drugih dr\u017eavah EU.<\/p>\n\n

V energetski skupnosti Balenya Sostenible sodeluje 250 dru\u017ein, kar je pribli\u017eno 15 odstotkov prebivalcev ob\u010dine, ki si na petih son\u010dnih instalacijah, ki jih financira ob\u010dina (nogometno igri\u0161\u010de, ob\u010dinska stavba, \u0161ole in industrijski obrati), delijo 450.000 kilovatnih ur proizvedene energije na leto. Letni prihranek ob\u010danov pri ra\u010dunih za elektriko zna\u0161a okoli 250 evrov. Glede na to, da je \u017eivljenjska doba solarnih panelov pribli\u017eno 30 let, so \u010dlani ocenili, da bodo v tem obdobju prihranili 3,9 milijona evrov. Nalo\u017eba v pet solarnih naprav je zna\u0161ala 700 tiso\u010d evrov in se bo povrnila v desetih letih. Skupnost je postavila tudi pet polnilnih postaj za elektri\u010dne avtomobile in ima v lasti elektri\u010dna vozila, ki jih lahko \u010dlani skupnosti zelo ugodno najamejo prek aplikacije.<\/p>\n\n

\"\"
\u00a9 Pablo Blazquez \/ Greenpeace<\/figcaption><\/figure>\n\n

Viladecans – poleg energetske skupnosti \u0161e lastna valuta<\/strong><\/p>\n\n

Podoben projekt, ki svoje delovanje nadgrajuje \u0161e z lastno valuto, je projekt Vilawatt<\/em><\/a> katalonskega mesta Viladecans. Edinstvena istoimenska digitalna valuta je bila zasnovana tako, da povezuje var\u010devanje z energijo in rast lokalnega gospodarstva. Trenutno ve\u010d kot 200 ustanov v Viladecansu omogo\u010da pla\u010devanje v vilavatih<\/em>. Ve\u010d energije ko prihranite, sorazmernej\u0161e popuste dobite v lokalnih trgovinah.<\/p>\n\n

\"\"
\u00a9 Pablo Blazquez \/ Greenpeace<\/figcaption><\/figure>\n\n

Vilawatt je pilotni projekt energetskega prehoda v Viladecansu, kjer nekaj \u017eivi skoraj 70.000 prebivalcev. Gre za javno-zasebno-me\u0161\u010dansko partnerstvo, ki ga je ustanovil in spodbuja mestni svet, cilji mestnega vodstva pa so bili izbolj\u0161anje odpornosti mesta na podnebne spremembe, blaginja prebivalcev in re\u0161evanje energetske rev\u0161\u010dine. S tem je ob\u010dina uspela prihraniti okoli 930.000 evrov in za 24 % zmanj\u0161ati stro\u0161ke ob\u010danom pri letnem pla\u010dilu komunalnih storitev.<\/p>\n\n

Pujalt – Edina zadru\u017ena vetrna elektrarna v Ju\u017eni Evropi<\/strong><\/p>\n\n

Katalonija se pona\u0161a s \u0161e enim edinstvenim projektom – Viure de l’aire<\/em><\/a> v ob\u010dini Pujalt, prvi in \u200b\u200bzaenkrat edini skupnosti za vetrno energijo v Ju\u017eni Evropi. Od stoterih vetrnih turbin na obmo\u010dju Pujalta, ki so v lasti investitorjev in podjetij, je ena v skupni lasti energetske skupnosti dr\u017eavljanov in manj\u0161ih podjetij, eden od zadru\u017enikov pa je tudi Greenpeace \u0160panija, ki je z vnaprej\u0161njim odkupom elektriko iz te vetrne turbine za naslednjih 25 let znatno prispevala k uresni\u010ditvi projekta. Vetrna turbina je bila zgrajena z lastnimi sredstvi, proizvedena elektri\u010dna energija pa se ne deli med lastniki, temve\u010d se proda v elektri\u010dno omre\u017eje, da bi ustvarila dohodek, ki pokrije investicijo, stro\u0161ke elektrike zadru\u017enikov, stro\u0161ke vzdr\u017eevanja in dose\u017ee celo majhen donos. Lastniki, med katerimi jih je nekaj tudi v drugih evropskih dr\u017eavah, so obnovljive vire energije prepoznali kot dobro nalo\u017ebeno prilo\u017enost. <\/p>\n\n

\"\"
\u00a9 Pablo Blazquez \/ Greenpeace<\/figcaption><\/figure>\n\n

Skupno je v energetski zadrugi udele\u017eenih 615 lastnikov – posameznikov, lokalnih podjetij in ob\u010dina, ki so v projekt vlo\u017eili skupno 2,8 milijonov evrov. Projekt se je zagnal leta 2018, 9 let po prvi pobudi, ima nazivno mo\u010d 2,34 MW, obratuje 2405 ur na leto in letno proizvede 5653 megavatnih ur, kar zadostuje potrebam 2000 gospodinjstev, letno pa prihrani 6000 ton CO2<\/sub>.<\/p>\n\n

Zahvaljujo\u010d dobrim praksam, ki jih podpira EU, volji dr\u017eavljanov, ki pri sodelovanju v tovrstnih projektih ne gledajo le na finan\u010dno, ampak tudi ekolo\u0161ko in dru\u017ebeno korist, ter zavednim voditeljem lokalnih skupnosti, ki projekte spodbujajo, so v tej dr\u017eavi energetske skupnosti do\u017eivele resni\u010den razcvet. Energetske skupnsti tako v \u0160paniji niso le pilotni projekt in dobre ideje na papirju, temve\u010d so ljudje energijo resni\u010dno vzeli v svoje roke.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Greenpeaceu smo se nedavno odpravili na \u0161tudijsko potovanje v Katalonijo, kjer smo iz prve roke spoznali primere dobrih praks pri organizaciji in delovanju energetskih skupnosti. \u0160panija do\u017eivlja razcvet tovrstnih…<\/p>\n","protected":false},"author":54,"featured_media":50707,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[65,5],"tags":[64,41,29],"p4-page-type":[],"class_list":["post-50706","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-energetika","category-teme","tag-vetrnaenergija","tag-obnovljivivirienergije","tag-energetskeskupnosti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50706","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/54"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=50706"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50706\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":50715,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50706\/revisions\/50715"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/50707"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=50706"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=50706"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=50706"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=50706"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}