{"id":51168,"date":"2024-07-01T11:41:34","date_gmt":"2024-07-01T11:41:34","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=51168"},"modified":"2024-09-18T19:15:43","modified_gmt":"2024-09-18T19:15:43","slug":"jedrska-energija-ali-je-res-tako-cista-kot-trdijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/51168\/jedrska-energija-ali-je-res-tako-cista-kot-trdijo\/","title":{"rendered":"Jedrska energija: ali je res tako \u010dista, kot trdijo?"},"content":{"rendered":"\n

Jedrska industrija pogosto trdi, da ima jedrska energija majhen vpliv na okolje, saj v obratovalni fazi neposredno ne proizvaja toplogrednih plinov. Vendar pa imajo jedrske elektrarne \u0161tevilne druge okoljske vplive, ki jih ne gre zanemariti. Pomembno je, da poleg emisij toplogrednih plinov upo\u0161tevamo tudi manj o\u010ditne vplive na okolje.<\/p>\n\n

Obremenitev okolja pri gradnji<\/strong><\/h2>\n\n

Jedrske elektrarne so ogromni in kompleksni objekti. Njihova gradnja zahteva veliko energije in materialov, predvsem jekla in betona, ki sta potrebna v ogromnih koli\u010dinah. Urejanje okolice in gradnja spremljajo\u010dih objektov za hlajenje, kot so jezovi, kanali, cevovodi in hladilni stolpi, pove\u010dujejo vpliv jedrskih elektrarn. <\/p>\n\n

Izgradnja velikih pregrad povzro\u010da uni\u010dujo\u010de spremembe v \u017eivljenjskem okolju vodnih organizmov, saj bistveno spremeni re\u017eim vodotoka. Pregraditev re\u010dne struge upo\u010dasni tok in povzro\u010di usedanje naplavin. To vpliva na fizikalno stanje vode, kar lahko vodi v temperaturne in kakovostne spremembe. <\/p>\n\n

Poleg obremenitev okolja v fazi gradnje pa je zapiranje jedrskih objektov dolgotrajen in kompleksen proces, ki povzro\u010da znatne emisije CO2<\/sub> ter \u0161e dodatno obremenjuje okolje.<\/p>\n\n

Primer vpliva jedrske elektrarne Kr\u0161ko na vodne organizme:<\/strong> [1]
Zajezitve vodotokov, prekinjajo migracijske poti rib, kar negativno vpliva na njihovo razmno\u017eevanje in prehranjevanje. Tak\u0161en je (bil) tudi primer jezu na Savi v neposredni bli\u017eini jedrske elektrarne Kr\u0161ko (JEK), ki zagotavlja zadostno koli\u010dino hladilne vode za potrebe elektrarne.

\u017de leta 1981, ob izgradnji JEK so strokovnjaki pri pripravi naravovarstvenih smernic zahtevali ribjo stezo. Ribja steza je bila zgrajena, vendar \u0161e desetletja ni delovala, ker ni bila narejena po meri rib. Razli\u010dne vrste rib so se vsako leto v zgodnjem poletnem \u010dasu mno\u017ei\u010dno zbirale pod jezom in iskale pot navzgor.
Primer: Riba vrste podust se je pred izgradnjo jezu v Kr\u0161kem selila gorvodno na drsti\u0161\u010da. Z izgradnjo jezu v Kr\u0161kem je bila njena selitev ve\u010d desetletij onemogo\u010dena. Analiza je pokazala, da se je \u0161tevilo podusti za\u010delo zmanj\u0161evati po zagonu jedrske elektrarne Kr\u0161ko, kar ka\u017ee na negativen vpliv zajezitve na populacijo te ribje vrste. 

\u010cetudi so danes ribje steze vzpostavljene, problematika ostaja. V obdobjih izvajanja remonta jedrskih elektrarn lahko vsaj za nekaj \u010dasa pade nivo vode, kar ima v tem primeru za posledico, da voda ne priteka ve\u010d v ribji prehod. Zavod za ribi\u0161tvo Slovenije v svojem poro\u010dilu iz leta 2020 navaja: \u201cRedni remonti JEK, ki se izvajajo na 18 mesecev in v \u010dasu katerih prehod za vodne organizme nekaj \u010dasa ne deluje, pomembno vplivajo in tudi bodo v prihodnje na delovanje prehoda za vodne organizme in prav tako na izvajanje ihtiolo\u0161kih monitoringov.\u201d <\/em> [2]<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n

Vpliv na vodna telesa pri obratovanju<\/strong><\/h2>\n\n

Jedrske elektrarne za hlajenje uporabljajo velike koli\u010dine vode. Voda se navadno \u010drpa iz bli\u017enjih rek, jezer ali oceanov in se po uporabi vrne v okolje, znatno toplej\u0161a. Ta proces vodi v pove\u010danje temperature vode kar vpliva na lokalne ekosisteme in vodne organizme.<\/p>\n\n

V toplej\u0161ih pogojih se hkrati navadno pospe\u0161i proces evtrofikacije, pri katerem se vodna telesa prekomerno obogatijo s hranili, kar vodi v pretirano rast alg in zmanj\u0161anje kisika, to pa \u0161e dodatno obremenjuje vodno \u017eivljenje. <\/p>\n\n

Toplotni u\u010dinek na vodna telesa je torej eden najve\u010djih vplivov teh elektrarn na okolje v primeru normalnega delovanja.<\/p>\n\n

Vpliv JEK-a na toplotno obremenitev Save<\/strong>: [3]
Jedrska elektrarna Kr\u0161ko sme segrevati Savo do 3 \u00b0C nad \u00bbnaravno temperaturo reke Save\u00ab, ob tem da naravna temperatura reke Save ni dolo\u010dena. Sava se torej tudi zaradi JEK-a pretirano greje, topotne emisije so velike. Ob\u010dasno je ogreta celo na 30 \u00b0C. V kombinaciji z ostalimi zajezitvenimi objekti na reki Savi, so ponekod \u017ee ali pa bodo v prihodnje vzpostavljene temperaturne razmere za nekatere bolj toploljubne, tujerodne, celo agresivne plenilske vrste rib, hkrati pa izginjajo ali pa so \u017ee zdavnaj izginile hladnoljubne vrste.<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n

Jedrsko gorivo: Vpliv od proizvodnje do kon\u010dnega odlaganja<\/strong><\/h2>\n\n
\"\"<\/figure>\n\n
    \n
  1. Rudarjenje in predelava<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n\n

    Zagotavljanje goriva za obratovanje jedrskih elektrarn je energetsko intenziven in onesna\u017eujo\u010d proces. Za tono pre\u010di\u0161\u010denega urana (t.i. \u201crumene poga\u010de\u201d) je ponekod potrebno izkopati tudi 15 tiso\u010d ton zemlje, skal in rude. [4] Gre torej za ogromne posege v pokrajino. <\/p>\n\n

    Poleg tega, pri rudarjenju in mletju uranove rude nastaja t.i. jalovina. Uranova jalovina, ki izvira iz rudnikov in obratov za mletje, je torej radioaktivni stranski produkt rudarjenja in obogatitvenih procesov, ki \u0161e vedno vsebuje dolo\u010deno koli\u010dino urana in te\u017ekih kovin. Jalovina se obi\u010dajno skladi\u0161\u010di nad zemljo, zato lahko ta radioaktivni pesek uide z vetrom in onesna\u017ei okolje. Rudarjenje urana in proizvodnja rumene poga\u010de torej ogro\u017ea okoli\u0161ke skupnosti z radioaktivnim onesna\u017eenjem zraka in vode, kar lahko ima za posledico resne zdravstvene te\u017eave. <\/p>\n\n

    Ekipa Greenpeace je obiskala Niger in preverjala nevarne ravni sevanja v mestih Arlit in Akokan, ki sta blizu uranovih rudnikov francoskega podjetja AREVA. V poro\u010dilu iz leta 2010 je bilo ugotovljeno, da je onesna\u017eenje z uranom v \u0161tirih od petih vzorcev vode preseglo varnostne meje Svetovne zdravstvene organizacije. [5]<\/p>\n\n

    Sanacija jalovine je drag in dolgotrajen proces. Na Mad\u017earskem je proces trajal pribli\u017eno 10 let, in stal pribli\u017eno 110 milijonov EUR [6], vendar je \u010di\u0161\u010denje vode potrebno nadaljevati \u0161e desetletja. V Vzhodni Nem\u010diji \u010di\u0161\u010denje zapu\u0161\u010dine rudnika urana Wismut traja \u017ee 30 let, voda pa bo potrebovala dekontaminacijo \u0161e desetletja. Skupni stro\u0161ki so ocenjeni na pribli\u017eno 8 milijard evrov. [7]<\/p>\n\n

    Kopanje urana v Sloveniji<\/strong>: [8]
    Morda je kdo pozabil, toda tudi v Sloveniji smo neko\u010d kopali uran. V rudniku urana \u017dirovski vrh so za\u010deli kopati uranovo rudo leta 1982, a so ga, med drugim tudi zaradi poslovanja z izgubo, \u017ee po osmih letih, leta 1990, zaprli. Kljub ve\u010d kot trem desetletjem od konca rudarjenja in vlo\u017eenih 100 milijonov evrov, pa rudnik \u0161e vedno ni saniran.
    Zaradi rudnika \u017dirovski vrh so zgradili dve odlagali\u0161\u010di radioaktivnega materiala, Jazbec in Bor\u0161t. Na odlagali\u0161\u010du Bor\u0161t so se po hudem de\u017eevju leta 1990 pojavile velike te\u017eave, saj odlagali\u0161\u010de stoji na zemeljskem plazu, ki drsi v dolino. Dr\u017eava je izvedla ve\u010d ukrepov za zaustavitev plazenja, vendar kljub vsemu plaz ne miruje, z njim pa tudi 400.000 kubi\u010dnih metrov radioaktivnih odpadkov. Nekateri svarijo, da je rudnik zato danes tempirana bomba. Meritve ka\u017eejo, da zna\u0161a povpre\u010dni premik plazu dva do tri centimetre letno. Najve\u010dji premik pa je bil izmerjen med aprilom 2022 in aprilom 2023. 
    Direktorica rudnika, Hiacinta Klemen\u010di\u010d, pravi, da obstaja \u0161tudija, ki ugotavlja, da bi v primeru zdrsa jalovine hidrometalur\u0161ka jalovina onesna\u017eila pore\u010dje Berbov\u0161\u010dice, Sore in Save, kar bi pomenilo, da bi doza, ki bi jo prejeli prebivalci obmo\u010dja, presegla dovoljeno mejo. V najslab\u0161em primeru pa bi bilo potrebno za\u010dasno evakuirati tudi 50 doma\u010dinov.<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n
      \n
    1. Obogatitev urana in izdelava goriva<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n\n

      Kemi\u010dna pretvorba surovin, obogatitev urana in izdelava goriva so postopki, ki so energetsko intenzivni in potencialno onesna\u017eujo\u010di, prav tako pa predstavljajo zdravstvena tveganja za delavce. Obogatitev urana pomeni lo\u010devanje izotopa urana-238 od urana-235, kar pove\u010da relativni dele\u017e urana-235. Ta faza, odvisno od uporabljene tehnologije, pa lahko najve\u010d prispeva k emisijam ogljika jedrskih elektrarn.<\/p>\n\n

        \n
      1. Radioaktivni odpadki<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n\n

        Uporaba jedrske energije proizvaja velike koli\u010dine radioaktivnih odpadkov. Poleg nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov, nastajajo tudi visoko radioaktivni odpadki, zlasti izrabljeno jedrsko gorivo. Za slednje \u0161e nobena vlada ni na\u0161la re\u0161itve, kako varno ravnati z njimi. Finska na\u010drtuje za\u010detek obratovanja prvega globokega geolo\u0161kega odlagali\u0161\u010da v letu 2025. Nobena druga dr\u017eava trenutno ne gradi kon\u010dnega odlagali\u0161\u010da za visoko radioaktivne odpadke. Dr\u017eave, kot so \u0160vedska in Francija, nenazadnje tudi Slovenija, pa so \u0161e desetletje oddaljene od prave re\u0161itve. \u010casovno obdobje, v katerem je treba izrabljeno gorivo varno shranjevati in nenehno spremljati, pa je ve\u010d sto tiso\u010d let. [9]<\/p>\n\n

          \n
        1. Predelava izrabljenega goriva in njeni u\u010dinki<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n\n

          Nekatere dr\u017eave, kot sta Francija in Rusija, v obratih za predelavo izrabljenega jedrskega goriva lo\u010dijo in izvle\u010dejo \u0161e uporabne materiale, kot sta uran in plutonij. Ti obrati so najbolj onesna\u017eujo\u010di obrati jedrskega kompleksa, saj v okolje oddajajo radioaktivno onesna\u017eenje v mnogo ve\u010djem obsegu kot obi\u010dajno in proizvajajo ogromne koli\u010dine radioaktivnih odpadkov razli\u010dnih vrst. \u010ceprav industrija za ta postopek v\u010dasih uporablja izraz “recikliranje”, pa se moramo zavedati, da se trenutno ponovno uporabi manj kot 6 % za\u010detnega izrabljenega jedrskega goriva, skupni obseg odpadkov pa se enormno pove\u010da. [10]<\/p>\n\n

          Jedrska energija je torej \u0161e vedno zelo problemati\u010dna. Tudi \u010de izklju\u010dimo onesna\u017eenje, ki izvira iz jedrskih nesre\u010d, in se osredoto\u010dimo na normalno delovanje jedrskih elektrarn, \u0161e vedno obstaja veliko posledic dejavnosti povezanih z jedrsko energijo, ki znatno vplivajo na okolje. Dejstvo je, da jedrska energija ni tako \u010dista, kot se pogosto predstavlja.<\/p>\n\n

          \n\n

          O avtorju:<\/strong> Andras Perger je vodja kampanj za podnebje in energijo pri Greenpeaceu na Mad\u017earskem.<\/em><\/p>\n\n

          \n\n

          Viri, literatura:<\/mark><\/strong><\/p>\n\n

          \n

          [1] Andrej Kry\u017eanowski, Andrej Sedej, Tehni\u010dna in okoljska problematika gradnje verige HE na spodnji Savi, 2005: <\/em><\/mark>http:\/\/www.slocold.si\/zbornik\/Z_7.pdf<\/em><\/mark><\/a>\u00a0<\/mark><\/em>
          [2] Ihtiolo\u0161ki pregled na HE Bre\u017eice v letu 2019 Monitoring prehoda za vodne organizme, kon\u010dno poro\u010dilo, 2020: <\/em><\/mark>          https:\/\/www.gov.si\/assets\/ministrstva\/MKGP\/PODROCJA\/RIBISTVO\/Monitoring-prehodov-za-vodne-organizme-\/IM_PzVO_HEBR_2019.pdf<\/em><\/mark><\/a>\u00a0<\/mark><\/em>
          [3] Ve\u010d virov:<\/em>
          <\/mark>–           https:\/\/www.dnevnik.si\/1042994351#google_vignette<\/a>
          – https:\/\/www.bioportal.si\/neobiota\/CRP-Neobiota%20Slovenije%20Zbornik%2010-9%20celinske%20ribe.pdf<\/a>
          [4]           https:\/\/www.dnevnik.si\/1042724716<\/a>\u00a0<\/mark><\/em>
          [5] Poro\u010dilo Greenpeace, Left in the dust, 2010:
          https:\/\/media.greenpeace.org\/archive\/Report–Left-in-the-Dust-27MZIFIXELWO.html<\/a>
          [6]           https:\/\/world-nuclear.org\/information-library\/country-profiles\/countries-g-n\/hungary<\/a>\u00a0
          [7] <\/em><\/mark>          https:\/\/wise-uranium.org\/udde.html<\/a>\u00a0<\/mark><\/em>
          [8] Ve\u010d virov:
          <\/em><\/mark>          – https:\/\/www.24ur.com\/novice\/slovenija\/uran-kopali-osem-let-rudnik-zdaj-zapirajo-ze-31-let.html<\/mark><\/a><\/em>
          <\/em><\/mark>          – https:\/\/www.24ur.com\/novice\/slovenija\/je-jugoslavija-potrebovala-rudnik-urana-zirovski-vrh-zaradi-jedrskega-orozja.html<\/mark><\/em><\/a>
          – Miha Velikanje, Vpliv rudinka urana \u017dirovski vrh na okolje, Diplomsko delo, 2021, Visoka \u0161ola za varstvo okolja, Velenje, https:\/\/fvo.si\/wp-content\/uploads\/2021\/03\/Diploma.pdf
          [9]<\/em><\/mark> www.iaea.org\/sites\/default\/files\/18\/10\/radioactivewaste.pdf (str. 4)<\/mark><\/em>
          [10] Ve\u010d virov:<\/em>
          – Laure Noualhat, D\u00e9chets le cauchemar du nucl\u00e9aire:<\/em>
          <\/mark>          https:\/\/boutique.arte.tv\/detail\/dechets_le_cauchemar_du_nucleaire_395726#:~:text=La%20rigoureuse%20enqu%C3%AAte%20de%20Laure,des%20confins%20de%20la%20Sib%C3%A9rie<\/mark><\/a>
          –           https:\/\/fissilematerials.org\/blog\/2010\/02\/a_french_documentary_on_n.html<\/mark><\/a>
          – <\/em>          https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=LmUVb-Sezco <\/mark><\/em><\/a><\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

          Mnogi trdijo, da ima jedrska energija majhen vpliv na okolje, saj v obratovalni fazi neposredno ne proizvaja toplogrednih plinov. Vendar pa imajo jedrske elektrarne \u0161tevilne druge okoljske vplive.<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":50834,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"Climate & Energy","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[65],"tags":[35],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-51168","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-energetika","tag-jedrska-energija","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/51168","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=51168"}],"version-history":[{"count":16,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/51168\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":51958,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/51168\/revisions\/51958"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/50834"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=51168"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=51168"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=51168"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=51168"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}