{"id":51191,"date":"2024-07-03T08:42:13","date_gmt":"2024-07-03T08:42:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=51191"},"modified":"2025-07-02T09:40:51","modified_gmt":"2025-07-02T07:40:51","slug":"zakaj-je-jedrska-energija-nevarna-odlocitev-za-prihodnost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/51191\/zakaj-je-jedrska-energija-nevarna-odlocitev-za-prihodnost\/","title":{"rendered":"Zakaj je jedrska energija nevarna odlo\u010ditev za prihodnost?"},"content":{"rendered":"\n

Jedrska energija se pogosto predstavlja kot izjemno varna oblika energije, vendar zgodovina ka\u017ee, da tehnologija s seboj nosi marsikatera varnostna tveganja. Mnogi se bodo spomnili nesre\u010d v jedrski elektrarni Fuku\u0161ima na Japonskem marca 2011, nekateri pa se \u0161e vedno spominjajo katastrofe v \u010cernobilu v Ukrajini aprila 1986. <\/p>\n\n

Princip jedrske energije<\/strong><\/h2>\n\n

Jedrska energija temelji na cepitvi uranovih jeder, pri \u010demer se spro\u0161\u010da toplota in radioaktivno sevanje. Toplota se uporablja za proizvodnjo elektri\u010dne energije, pred sevanjem pa se je treba za\u0161\u010dititi. Sevanje in temperatura v jedru jedrske elektrarne sta izjemno visoka, zato je nujno nenehno hlajenje jedra. V nasprotnem primeru lahko pride do segrevanja, taljenja ali celo po\u017eara klju\u010dnih delov, kar v okolje sprosti radioaktivne snovi, ki so uni\u010dujo\u010da tako za ljudi kot za \u017eivali in okolje.<\/p>\n\n

Jedrske elektrarne imajo sicer \u0161tevilne varnostne mehanizme in in\u017eenirji nenehno zmanj\u0161ujejo tveganje za nesre\u010de ter tako prepre\u010dujejo izpust radioaktivnih snovi v okolje, vendar pa tveganje ostaja.<\/p>\n\n

Nesre\u010de in incidenti<\/strong><\/h2>\n\n

Jedrske nesre\u010de se lahko zgodijo zaradi tehni\u010dne okvare, \u010dlove\u0161ke napake, naravnih nesre\u010d ali kombinacije teh, pa tudi zaradi voja\u0161kih napadov, spro\u017eilec pa je lahko tudi potres. <\/p>\n\n

Kljub vsem prizadevanjem za izbolj\u0161anje varnosti v sedmih desetletjih zgodovine jedrske energije bele\u017eimo ve\u010d kot dvajset <\/strong>incidentov s po\u0161kodbo jedra reaktorja [1]. V petih primerih (trije v Fuki\u0161imi Dai\u010di, eden v \u010cernobilu in eden na Otoku treh milj) je po\u0161kodba jedra povzro\u010dila znatno spro\u0161\u010danje radioaktivnih snovi. Nesre\u010de pa se dogajajo tudi v sodobnej\u0161ih jedrskih elektrarnah; prihaja med drugim do razlitja radioaktivne vode, okvar varnostnih sistemov, ter kontaminacije delavcev. Bele\u017eimo tudi primere sabota\u017ee in voja\u0161ke napade na jedrske elektrarne.<\/p>\n\n

Jedrska elektrarna v ukrajinskem Zaporo\u017eju, ki je s \u0161estimi reaktorji najve\u010dja jedrska elektrarna v Evropi, je \u0161e vedno pod gro\u017enjo napadov ruskih sil. V zadnjih mesecih je vse pogostej\u0161a tar\u010da napadov z droni, enajstega junija pa je v neposredni bli\u017eini hladilnega bazena elektrarne eksplodirala mina, poro\u010da Mednarodna agencija za jedrsko energijo. [2]<\/p>\n\n

To je zaskrbljujo\u010de in mo\u010dno ogro\u017ea jedrsko varnost.<\/p>\n\n

Posledice nesre\u010d<\/strong><\/h2>\n\n

\u010ceprav so mo\u017enosti za nesre\u010do majhne, so posledice lahko ogromne. <\/p>\n\n

Po eksploziji v \u010cernobilu je bilo evakuiranih okoli 200.000 ljudi [3], za posledicami eksplozije pa je umrlo med 9.000 in 30.000 ljudi, po nekaterih ocenah celo ve\u010d kot 150.000 [4]. De\u017e, onesna\u017een z radioaktivnimi elementi, je padal \u0161e na Irskem. [5] Obmo\u010dje velikosti 2600 km2<\/sup> je \u0161e danes zaprto za bivanje [6] – in bo ostalo \u0161e nekaj sto let. \u0160kodo ocenjujejo na okoli 300 milijard evrov. [7]<\/p>\n\n

Po jedrski nesre\u010di v Fuku\u0161imi je zaradi te\u017eav, povezanih z evakuacijo, umrlo ve\u010d kot 2.000 ljudi, [8] Evakuirati so morali 160.000 ljudi, 30.000 [9] se jih \u0161e vedno ne more vrnit v svoje domove. \u0160kodo ocenjujejo na ve\u010d kot 250 milijard USD. [10]<\/p>\n\n

Tveganje za nesre\u010do v jedrski elektrarni Kr\u0161ko bi prav tako imelo posledice dale\u010d preko meja Slovenije, kot prikazuje simulacija projekta flexRISK<\/a>, ki ocenjuje jedrsko tveganje v Evropi z uporabo naprednih modelov. \u010ce pride do hude nesre\u010de s spro\u0161\u010danjem radioaktivnih snovi, rezultati prikazujejo, kako se bodo te snovi \u0161irile, \u010de bo vreme enako kot na enega od 85 dni iz leta 1995, ki so bili izra\u010dunani. Nekaj primerov prikazujemo spodaj.
<\/p>\n

<\/section><\/div>\n

Nevarnosti na vsakem koraku jedrske verige<\/strong><\/h2>\n\n

Pridobivanje elektrike z jedrsko energijo, je le del dolge jedrske verige, pri kateri prihaja do nesre\u010d. Nesre\u010de se dogajajo vzdol\u017e celotne jedrske verige, od rudarjenja, proizvodnje goriva, proizvodnje elektri\u010dne energije, med prevozom in ravnanjem z radioaktivnimi odpadki. <\/p>\n\n