INES (Mednarodna lestvica jedrskih in radiolo\u0161kih dogodkov)<\/em> je sistem, ki ga je razvila Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA)<\/em> za ocenjevanje resnosti jedrskih in radiolo\u0161kih dogodkov. Lestvica se giblje od 0 (dogodek brez pomena glede varnosti) do 7 (huda nesre\u010da). Dogodki stopnje od 1 do 3 se obravnavajo kot incidenti, stopnje od 4 do 7 pa kot nesre\u010de. Ta lestvica pomaga javnosti in strokovnjakom razumeti resnost in vpliv posameznih dogodkov.<\/p>\n\n \u010ceprav naj bi bile spodaj opisane nesre\u010de redke, s predvideno pogostostjo le enkrat na 10.000 reaktorskih let, niso edini primeri tovrstnih dogodkov. Na seznamu jedrskih nesre\u010d po dr\u017eavah na Wikipediji jih \u017ee 16 ustreza tej kategoriji. [1] Ve\u010dina teh nesre\u010d se je zgodila v zgodnjih desetletjih jedrske energije, vendar je Fuku\u0161ima nedavno pokazala, da lahko tudi v sodobnem \u010dasu kombinacija naravne nesre\u010de, tehni\u010dnih napak in \u010dlove\u0161kih pomanjkljivosti privede do katastrofe. Kljub velikim vlaganjem jedrske industrije v prepre\u010devanje tak\u0161nih nesre\u010d in nara\u0161\u010dajo\u010di ravni jedrske varnosti, se hudih nesre\u010d nikoli ne da popolnoma izklju\u010diti, njihovi vplivi pa so lahko resni\u010dno katastrofalni.<\/p>\n\n Nesre\u010da se je za\u010dela 28. marca 1979, ko je pri\u0161lo do okvare v sekundarnem, nejedrskem delu elektrarne. Zaradi okvare, glavni \u010drpalni sistem ni uspel dovajati vode v uparjalnike, ki odstranjujejo toploto iz reaktorskega jedra. Tlak v primarnem sistemu je za\u010del nara\u0161\u010dati, zato se je odprl varnostni ventil, ki pa se je zataknil in ostal odprt. V nadzorni sobi so instrumenti kazali, da je ventil zaprt, zato osebje ni vedelo, da para uhaja iz sistema. Osebje ni zaznalo, da se dogaja nesre\u010da s pomanjkanjem hladilne teko\u010dine. Ker niso vedeli za zataknjen ventil in niso mogli preveriti, ali je jedro prekrito z vodo, so sprejeli vrsto ukrepov, ki je nivo vode v reaktorski posodi zni\u017eal in jedro se je pregrelo. <\/p>\n\n Niz \u010dlove\u0161kih napak in tehni\u010dnih te\u017eav je torej privedel do delnega taljenja jedra, eksplozije vodika in spro\u0161\u010danja radioaktivnih snovi v ozra\u010dje.<\/p>\n\n Nesre\u010da je povzro\u010dila mno\u017ei\u010dno evakuacijo in dolgotrajno kontaminacijo obmo\u010dja. Evakuirani so bili nose\u010dnice in pred\u0161olski otroci, skupaj 140.000 ljudi je prostovoljno zapustilo obmo\u010dje, ve\u010dina pa se je po treh tednih vrnila. [2]<\/p>\n\n Nesre\u010da v reaktorju \u0161r. 4 se je zgodila 26. aprila 1986, kar je povzro\u010dilo najhuj\u0161o jedrsko katastrofo v zgodovini. Zaradi nepri\u010dakovanega porasta mo\u010di je med opravljanjem varnostnega testa, pri\u0161lo do eksplozije, ki je raztrgala reaktor in odpihnila betonski pokrov. [3]<\/p>\n\n V reaktorju je za\u010delo goreti, kar je radioaktivne snovi poneslo visoko v nebo, kjer so jih prevzeli vetrovi in jih raz\u0161irili po evropski celini, od Gruzije do Anglije, od Bolgarije do Laponske. Po\u017ear je trajal kar do 4. maja 1986.<\/p>\n\n Evakuiranih je bilo ve\u010d sto tiso\u010d ljudi, pribli\u017eno 30 jih je umrlo zaradi neposredne izpostavljenosti sevanju, med 9.000 in 30.000 pa naj bi jih umrlo zaradi dolgoro\u010dnih u\u010dinkov sevanja. 30-kilometrska izklju\u010ditvena cona okoli reaktorja, ostaja v veljavi do danes<\/p>\n\n Prvotno zgrajena za\u0161\u010ditna kupola (sarkofag), ki naj bi omejila radioaktivno sevanje, je bila v nevarnosti, da se zru\u0161i. Na sre\u010do pa so mednarodna prizadevanja privedla do gradnje nove varne zapore, ki je za\u010dela obratovati leta 2016. V tej zapori je treba v prihodnjih desetletjih razgraditi reaktor in staljeno gorivo. To misijo je na \u017ealost prekinila ruska invazija na obmo\u010dje \u010cernobila leta 2022, zaradi nadaljevanja vojne pa zadeva ostaja nere\u0161ena. <\/p>\n\n Skupni stro\u0161ki nesre\u010de so ocenjeni na pribli\u017eno 300 milijard evrov.<\/p>\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2024\/07\/1c59d69d-lestvica-ines-e1721123311934-1024x851.png\")
<\/figure>\n\nNajve\u010dje jedrske nesre\u010de v zgodovini<\/strong><\/h3>\n\n
1. Otok treh milj (ZDA, 1979) – INES 5<\/strong><\/h4>\n\n
2. \u010cernobil (Ukrajina, Sovjetska zveza, 1986) – INES 7<\/strong><\/h4>\n\n