{"id":51696,"date":"2024-07-30T10:35:02","date_gmt":"2024-07-30T10:35:02","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=51696"},"modified":"2024-07-31T12:00:01","modified_gmt":"2024-07-31T12:00:01","slug":"resnica-o-radioaktivnih-odpadkih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/51696\/resnica-o-radioaktivnih-odpadkih\/","title":{"rendered":"Resnica o radioaktivnih odpadkih"},"content":{"rendered":"\n<p>Radioaktivni odpadki predstavljajo enega najve\u010djih izzivov sodobne jedrske industrije. Vsebujejo nevarne radioaktivne snovi, ki jih je treba izolirati od okolja, da bi prepre\u010dili \u0161kodljive vplive na zdravje ljudi in ekosisteme. Tak\u0161ni odpadki nastajajo v raziskovalnih in\u0161titutih, univerzah, bolni\u0161nicah, veliko ve\u010dino radioaktivnih odpadkov pa proizvajajo jedrski obrati za proizvodnjo energije.<\/p>\n\n<p>V tem \u010dlanku bomo raziskali razli\u010dne vrste radioaktivnih odpadkov, njihove lastnosti in metode za njihovo varno upravljanje.<\/p>\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\">Vrste radioaktivnih odpadkov<\/h3>\n\n<p>Radioaktivne odpadke lahko med drugimi razvrstimo glede na: [1]<\/p>\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li><strong>Agregatno stanje:<\/strong> trdno, teko\u010de, plinasto<\/li>\n\n\n\n<li><strong>Stopnjo radioaktivnosti: <\/strong>nizko radioaktivni odpadki, srednje radioaktivni odpadki in visoko radioaktivni odpadki<\/li>\n\n\n\n<li><strong>Razpolovno dobo:<\/strong> \u010das, potreben za razpad polovice radioaktivnih izotopov<\/li>\n\n\n\n<li><strong>Generiranje toplote: <\/strong>nekateri odpadki proizvajajo toploto zaradi radioaktivnega razpada<\/li>\n\n\n\n<li><strong>Vrsto in koncentracijo radioaktivnih elementov v njih<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n\n<p>Eden najpomembnej\u0161ih dejavnikov pri upravljanju je stopnja radioaktivnosti. Merila za upravljanje se lahko razlikujejo med dr\u017eavami in so odvisna od nacionalne zakonodaje.<\/p>\n\n<p><strong>Nizko Radioaktivni Odpadki<\/strong><br>Nizko radioaktivni odpadki so ve\u010dinoma orodja in obla\u010dila, ki se uporabljajo v jedrskih elektrarnah. Ti odpadki vsebujejo majhne koli\u010dine kratkotrajne radioaktivnosti, ki zahteva izolacijo (le) za nekaj desetletij.<\/p>\n\n<p><strong>Srednje Radioaktivni Odpadki<\/strong><br>Sem spadajo ionske izmenjevalne smole, onesna\u017eena olja, kemi\u010dni mulj in nekateri materiali iz razgradnje reaktorjev. Zaradi vi\u0161je stopnje radioaktivnosti je potrebno te odpadke izolirati do tiso\u010d let.<\/p>\n\n<p><strong>Visoko Radioaktivni Odpadki<\/strong><br>Visoko radioaktivni odpadki so predvsem izrabljeno jedrsko gorivo in odpadki iz predelave izrabljenega goriva. Zaradi visoke radioaktivnosti in toplote, ki jo proizvajajo, potrebujejo hlajenje vsaj nekaj desetletij. Izolacija teh odpadkov pa je potrebna za ve\u010d sto tiso\u010d let, za kar jedrska industrija \u0161e ni na\u0161la ustrezne re\u0161itve.<\/p>\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"1024\" src=\"https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2024\/07\/1c123cbc-3-vrste-radioaktivnih-odpadkov-1024x1024.png\" alt=\"\" class=\"wp-image-51723\" srcset=\"https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2024\/07\/1c123cbc-3-vrste-radioaktivnih-odpadkov-1024x1024.png 1024w, https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2024\/07\/1c123cbc-3-vrste-radioaktivnih-odpadkov-300x300.png 300w, https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2024\/07\/1c123cbc-3-vrste-radioaktivnih-odpadkov-150x150.png 150w, https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2024\/07\/1c123cbc-3-vrste-radioaktivnih-odpadkov-768x768.png 768w, https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2024\/07\/1c123cbc-3-vrste-radioaktivnih-odpadkov-340x340.png 340w, https:\/\/www.greenpeace.org\/static\/planet4-slovenia-stateless\/2024\/07\/1c123cbc-3-vrste-radioaktivnih-odpadkov.png 1080w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\">Upravljanje z radioaktivnimi odpadki<\/h3>\n\n<p>Mednarodne pogodbe zahtevajo, da dr\u017eave, ki proizvajajo radioaktivne odpadke, tudi prevzamejo odgovornost za njih in te odgovornosti ni mogo\u010de prenesti na druge dr\u017eave. Upravljanje radioaktivnih odpadkov zahteva veliko virov: tehnologije in materiale, zakonodajo, strokovno znanje, institucije za upravljanje, regulativni nadzor in finan\u010dna sredstva.<\/p>\n\n<p><strong>Za upravljanje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov<\/strong> so v mnogih dr\u017eavah zgrajene povr\u0161inski ali podzemni odlagalni objekti, ki naj bi varno shranjevali odpadke za naslednjih nekaj stoletij, dokler ne postanejo ne\u0161kodljivi.<\/p>\n\n<p><strong>Za izrabljeno jedrsko gorivo in druge visoko radioaktivne odpadke <\/strong>pa \u0161e vedno ni dokazane varne re\u0161itve, ki bi omogo\u010dila trajno re\u0161itev v obdobju ve\u010d sto tiso\u010d let, kolikor je potrebno za izolacijo odpadkov od okolja. Medtem ko je globoko geolo\u0161ko odlaganje najpogosteje preu\u010devana metoda za dolgoro\u010dno shranjevanje, in je na Finskem predlagano mesto \u017ee odobreno, ostajajo klju\u010dna vpra\u0161anja nere\u0161ena:<\/p>\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li><strong>Finan\u010dna sredstva: <\/strong>Zagotavljanje zadostnih finan\u010dnih sredstev za dolgoro\u010dno upravljanje odpadkov, saj so ocene stro\u0161kov skoraj vedno bistveno podcenjene, \u010dasovni okviri pa presegajo komercialne zmogljivosti trenutnih proizvajalcev.<\/li>\n\n\n\n<li><strong>Dolgoro\u010dna stabilnost dru\u017eb in dr\u017eav: <\/strong>Kako bodo dr\u017eave in dru\u017ebe zagotavljale varno upravljanje v dolgoro\u010dnih \u010dasovnih okvirih, potrebnih za upravljanje jedrskih odpadkov ter skrbele za evolucijo odpadkov in njihovih sistemov skladi\u0161\u010denja skozi tiso\u010dletja?<\/li>\n\n\n\n<li><strong>Geolo\u0161ka integriteta: <\/strong>Zagotavljanje vodotesnosti odlagalnih ja\u0161kov oziroma odlagalnih objektov.<\/li>\n<\/ul>\n\n<p>Ta vpra\u0161anja pomembno vplivajo na dolgoro\u010dne na\u010drte za upravljanje jedrskih odpadkov. Veliko nacionalnih programov za radioaktivne odpadke se \u017ee soo\u010da s finan\u010dnimi te\u017eavami in visokimi stro\u0161ki upravljanja, zato so prispevki jedrskih elektrarn v ustanovljene sklade za razgradnjo pogosto podcenjeni.<\/p>\n\n<figure class=\"wp-block-table\"><table><thead><tr><th><strong>Radioaktivni odpadki v Sloveniji:<\/strong><\/th><\/tr><\/thead><tbody><tr><td>Pri nas velika ve\u010dina radioaktivnih odpadkov nastane zaradi obratovanja jedrske elektrarne Kr\u0161ko (kar 90 %), le manj\u0161i dele\u017e pa v medicini, (nejedrski) industriji in raziskovalnih dejavnostih. [2] Upravljanje z radioaktivnimi odpadki v Sloveniji pa se spopada s \u0161tevilnimi resnimi izzivi:&nbsp;<br><br><strong>1. Odlagali\u0161\u010de NSARO (nizko in srednje radioaktivnih odpadkov) zamuja:<\/strong> Za nizko in srednje radioaktivne odpadke je bil junija 2024 v Vrbini pri Kr\u0161kem polo\u017een \u0161ele temeljni kamen za izgradnjo odlagali\u0161\u010da. Projekt ume\u0161\u010danja odlagali\u0161\u010da se je sicer za\u010del \u017ee leta 2004, po skoraj 20 letih od za\u010detka projekta se je gradnja torej le za\u010dela. Dr\u017eavni prostorski na\u010drt za NSRAO je bil sprejet konec leta 2009 [3], odlagali\u0161\u010de na Vrbini pa naj bi po prvotni \u010dasovnici za\u010delo poskusno obratovati leta 2013 [4], potem leta 2020 [5], nakar so se na\u010drti zopet zamudili, zdaj je predvideno leto 2027 [6]. Medtem ko so nalo\u017ebo \u0161e lani ocenjevali na 194 milijonov evrov [5], je skupna nalo\u017ebena vrednost odlagali\u0161\u010da za nizko in srednje radioaktivne odpadke zdaj ocenjena na slabih 300 milijonov evrov in niti ne zajema stro\u0161kov obratovanja, ki so ocenjeni na pribli\u017eno 250 milijonov do leta 2059 [6]. Poleg vsega tega je predvideno, da bo odlagali\u0161\u010de sprejelo le polovico vseh odpadkov, drugo polovico pa bi morala, kot solastnica jedrske elektrarne v Kr\u0161kem, prevzeti Hrva\u0161ka, ki pa je ob na\u010drtovanju gradnje lastnega odlagali\u0161\u010da naletela na mo\u010dno nasprotovanje lokalne skupnosti. [6]<br><br><strong>2. Problem nere\u0161enih visoko radioaktivnih odpadkov:<\/strong> Slovenija torej niti \u0161e nima zgrajenega odlagali\u0161\u010da za nizko in srednje radioaktivne odpadke, kaj \u0161ele, da bi imeli re\u0161itev za izrabljeno jedrsko gorivo in druge visoko radioaktivne odpadke. JEK izrabljeno gorivo trenutno najprej hrani v posebnem bazenu, nato sledi suho skladi\u0161\u010denje v sami elektrarni, kar je v najbolj\u0161em primeru predvideno le do leta 2103 (druga\u010de pa do leta 2075). [7] Kako bomo re\u0161ili izziv \u0161e za tiso\u010dletja trajajo\u010do radioaktivnost teh odpadkov, pa ni znano.<br><br><strong>3. Sklad za razgradnjo jedrske elektrarne Kr\u0161ko (JEK): <\/strong>Medtem ko v Sloveniji razpravljamo o gradnji JEK 2, podatki okoljskega ministrstva ka\u017eejo, da nimamo zagotovljenih sredstev niti za razgradnjo obstoje\u010de elektrarne, ki naj bi stala pribli\u017eno 1,16 milijarde evrov za slovensko stran (in 1,03 milijarde evrov za hrva\u0161ko stran). Do konca minulega leta je namre\u010d Slovenija v skladu za razgradnjo zbrala le 238,57 milijona evrov ali le dobro petino potrebnih sredstev, in kot ka\u017ee bomo ve\u010dino doslej zbranih sredstev porabili za gradnjo odlagali\u0161\u010da nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Ob tem velja spomniti, da je Slovenija sklad ustanovila leta 1994, elektrarna pa ima obratovalno dovoljenje do leta 2043. To pomeni, da bo treba v sklad do razgradnje elektrarne zbrati pribli\u017eno petkrat toliko sredstev, kot smo jih doslej zbrali v dalj\u0161em obdobju. Povedano druga\u010de: v naslednjih 19 letih, moramo zbrati petkrat toliko sredstev, kos smo jih v preteklih treh desetletjih. [8]<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n<div class=\"wp-block-group is-layout-constrained wp-block-group-is-layout-constrained\">\n<h3 class=\"wp-block-heading\">Recikla\u017ea radioaktivnih odpadkov je mit<\/h3>\n\n\n\n<p>Jedrska industrija omenja predelavo izrabljenega jedrskega goriva kot re\u0161itev, ki obljublja pridobivanje materialov za recikliranje in zmanj\u0161anje koli\u010dine visoko radioaktivnih odpadkov. Vendar ta proces dejansko ne zmanj\u0161a koli\u010dine odpadkov, temve\u010d proizvede ve\u010djo koli\u010dino novih radioaktivnih odpadkov razli\u010dnih vrst.<\/p>\n\n\n\n<p>\u010ceprav industrija za ta postopek v\u010dasih uporablja izraz \u201crecikliranje\u201d, pa se moramo zavedati, da se na trenutno svetovni ravni po nekaterih ocenah ponovno uporabi manj kot 6 % za\u010detnega izrabljenega jedrskega goriva, skupni obseg odpadkov pa se enormno pove\u010da.<\/p>\n<\/div>\n\n<h3 class=\"wp-block-heading\">Zaklju\u010dek<\/h3>\n\n<p>\u010ceprav jedrske elektrarne \u017ee 70 let proizvajajo radioaktivne odpadke, \u0161e vedno ni re\u0161itve za izrabljeno jedrsko gorivo in visoko radioaktivne odpadke. Trditve o napredku pri upravljanju visoko radioaktivnih odpadkov pogosto nimajo verodostojnih dokazov. Problem nizko in srednje radioaktivnih odpadkov pa v \u0161tevilnih dr\u017eavah \u0161e vedno povzro\u010da tehni\u010dne, finan\u010dne, regulativne in geolo\u0161ke te\u017eave.<\/p>\n\n<p>Za zmanj\u0161anje problema radioaktivnih odpadkov je torej klju\u010dnega pomena \u010dim hitrej\u0161a ustavitev proizvodnje novih, kar zahteva postopno izklapljanje jedrskih reaktorjev, vlade in industrija pa morajo pri upravljanju \u017ee obstoje\u010dih jedrskih odpadkov zagotoviti najvi\u0161jo raven varnosti in za\u0161\u010dite, da bi tako zmanj\u0161ali tveganja za sedanje in prihodnje generacije. Za obstoje\u010de izrabljeno gorivo je v prihodnjih desetletjih najmanj nevarna mo\u017enost suho shranjevanje v zabojnikih.<\/p>\n\n<hr class=\"wp-block-separator has-text-color has-grey-600-color has-alpha-channel-opacity has-grey-600-background-color has-background is-style-wide\"\/>\n\n<p><em><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-grey-600-color\"><strong>O avtorju:<\/strong> Andras Perger je vodja kampanj za podnebje in energijo pri Greenpeaceu na Mad\u017earskem.<\/mark><\/em><\/p>\n\n<hr class=\"wp-block-separator has-text-color has-grey-600-color has-alpha-channel-opacity has-grey-600-background-color has-background is-style-wide\"\/>\n\n<p><strong><em><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-grey-600-color\">Viri in literatura:<\/mark><\/em><\/strong><\/p>\n\n<div class=\"wp-block-group is-layout-constrained wp-block-group-is-layout-constrained\">\n<div class=\"wp-block-group is-vertical is-layout-flex wp-container-core-group-is-layout-8cf370e7 wp-block-group-is-layout-flex\">\n<p class=\"has-small-font-size\"><em><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-grey-600-color\">[1] <a href=\"https:\/\/arao.si\/razlikovanje-med-radioaktivnimi-odpadki\/\">https:\/\/arao.si\/razlikovanje-med-radioaktivnimi-odpadki\/<\/a>&nbsp;<\/mark><\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-small-font-size\"><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-grey-600-color\"><em>[2] <a href=\"https:\/\/arao.si\/kje-radioaktivni-odpadki-nastanejo-in-koliko-jih-je\/\">https:\/\/arao.si\/kje-radioaktivni-odpadki-nastanejo-in-koliko-jih-je\/<\/a><\/em><\/mark><\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-small-font-size\"><em><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-grey-600-color\">[3] <a href=\"http:\/\/www.pisrs.si\/Pis.web\/pregledPredpisa?id=URED5417\">http:\/\/www.pisrs.si\/Pis.web\/pregledPredpisa?id=URED5417<\/a>&nbsp;<\/mark><\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-small-font-size\"><em><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-grey-600-color\">[4] <a href=\"https:\/\/www.energetika.net\/novice\/ogrevanje\/zacetek-rednega-obratovanja-odlagalisca-nsrao-se-zamika-na-2\">https:\/\/www.energetika.net\/novice\/ogrevanje\/zacetek-rednega-obratovanja-odlagalisca-nsrao-se-zamika-na-2<\/a>&nbsp;<\/mark><\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-small-font-size\"><em><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-grey-600-color\">[5] <a href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/okolje\/odlagalisce-radioaktivnih-odpadkov-po-skoraj-20-letih-od-zacetka-projekta-naj-bi-se-gradnja-zacela\/654312\">https:\/\/www.rtvslo.si\/okolje\/odlagalisce-radioaktivnih-odpadkov-po-skoraj-20-letih-od-zacetka-projekta-naj-bi-se-gradnja-zacela\/654312<\/a>&nbsp;<\/mark><\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-small-font-size\"><em><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-grey-600-color\">[6] <a href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/okolje\/kam-bo-slovenija-odlozila-svoje-radioaktivne-odpadke\/713416\">https:\/\/www.rtvslo.si\/okolje\/kam-bo-slovenija-odlozila-svoje-radioaktivne-odpadke\/713416<\/a>&nbsp;<\/mark><\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-small-font-size\"><em><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-grey-600-color\">[7] <a href=\"https:\/\/arao.si\/nacini-ravnanja-z-radioaktivnimi-odpadki\/\">https:\/\/arao.si\/nacini-ravnanja-z-radioaktivnimi-odpadki\/<\/a>&nbsp;<\/mark><\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"has-small-font-size\"><em><mark style=\"background-color:rgba(0, 0, 0, 0)\" class=\"has-inline-color has-grey-600-color\">[8] <a href=\"https:\/\/www.dnevnik.si\/1043054944\/slovenija\/luknja-v-skladu-za-razgradnjo-nek\">https:\/\/www.dnevnik.si\/1043054944\/slovenija\/luknja-v-skladu-za-razgradnjo-nek<\/a>&nbsp;<\/mark><\/em><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Radioaktivni odpadki predstavljajo enega najve\u010djih izzivov sodobne jedrske industrije. Vsebujejo nevarne radioaktivne snovi, ki jih je treba izolirati od okolja, da bi prepre\u010dili \u0161kodljive vplive na zdravje ljudi in ekosisteme.<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":51725,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[65],"tags":[35],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-51696","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-energetika","tag-jedrska-energija","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/51696","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=51696"}],"version-history":[{"count":20,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/51696\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":51736,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/51696\/revisions\/51736"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/51725"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=51696"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=51696"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=51696"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=51696"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}