{"id":52149,"date":"2025-01-21T14:11:24","date_gmt":"2025-01-21T13:11:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=52149"},"modified":"2025-01-22T12:18:35","modified_gmt":"2025-01-22T11:18:35","slug":"obdavcimo-najbogatejse-koliko-prihodkov-bi-lahko-v-drzavne-blagajne-prinesla-obdavcitev-bogatasev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/sporocilo-za-javnost\/52149\/obdavcimo-najbogatejse-koliko-prihodkov-bi-lahko-v-drzavne-blagajne-prinesla-obdavcitev-bogatasev\/","title":{"rendered":"Obdav\u010dimo najbogatej\u0161e: koliko prihodkov bi lahko v dr\u017eavne blagajne prinesla obdav\u010ditev bogata\u0161ev?"},"content":{"rendered":"\n

Na svetu je ve\u010d kot dovolj denarja za blaginjo narave in ljudi, a kaj, ko vedno ve\u010d denarja ostaja v \u017eepih super bogate, onesna\u017eujo\u010de elite, ki izkori\u0161\u010da planet in ljudi. Zaradi nepo\u0161tenih globalnih dav\u010dnih pravil, ki z obvodi v zakonih in olaj\u0161avami za bogate dajejo prednost pe\u0161\u010dici pred ve\u010dino, dr\u017eave izgubijo skoraj pol milijarde dolarjev na leto. Ta sredstva bi lahko uporabili za podnebne, okoljske in socialne re\u0161itve in za javno infrastrukturo, ki \u010dedalje bolj propada.<\/p>\n\n

Ker so pozivi k pravi\u010dni obdav\u010ditvi vse glasnej\u0161i in gibanje za dav\u010dno pravi\u010dnost vse mo\u010dnej\u0161e, je leto 2025 zgodovinska prilo\u017enost za spremembo dav\u010dnih pravil in reformo svetovnih finan\u010dnih sistemov. Najbogatej\u0161i odstotek Zemljanov je odgovoren za ve\u010d emisij kot revnej\u0161i dve tretjini Zemljanov skupaj. <\/strong>A ta odstotek najbogatej\u0161ih pla\u010duje majhne davke na dohodek in premo\u017eenje, kar je nesorazmerno s \u0161kodo, ki jo povzro\u010da okolju in ljudem. Namesto ve\u010dine prebivalstva bi morali zeleni prehod financirati najbogatej\u0161i.<\/strong><\/p>\n\n

\"\"
\u00a9<\/strong> Greenpeace<\/figcaption><\/figure>\n\n

Z milijardami bogata\u0161ev do javnih storitev za vse<\/strong><\/h3>\n\n

Po scenarijih, ki smo jih pripravili na Greenpeacu, bi obdav\u010ditev tistih, katerih premo\u017eenje je vredno vsaj 100 milijonov evrov, evropskim dr\u017eavam prineslo od 60 do 185 milijard evrov na leto. <\/strong>V Sloveniji pa bi progresivna obdav\u010ditev premo\u017eenja najbogatej\u0161ih prinesla ve\u010d kot pol milijarde evrov na leto<\/strong>, so ocenili v raziskavi Tax Justice Network iz leta 2023. Izra\u010duni so narejeni na podlagi podatkov iz leta 2024, velja pa omeniti, da je vrednosti premo\u017eenj na Forbesovem seznamu in drugih seznamih multimiljarderjev podcenjena, kar pomeni, da bi bili dejanski dav\u010dni prihodki bistveno vi\u0161ji.<\/strong><\/p>\n\n

Za izhodi\u0161\u010de smo vzeli raziskavo<\/a> francoskega ekonomista Gabriela Zucmana, predstavljeno finan\u010dnim ministrom G20 julija 2024. Ve\u010d o metodologiji si lahko preberete tukaj<\/a>.  Scenariji obdav\u010ditve najbogatej\u0161ih Evropejcev so razporejeni od najbolj konservativnega do najbolj ambicioznega. <\/p>\n\n

\"\"
\u00a9<\/strong> Greenpeace<\/figcaption><\/figure>\n\n

Scenarij 1: <\/strong>To je najbolj konservativna dav\u010dna stopnja, ki jo je predlagal Gabriel Zucman za globalni dav\u010dni model in o kateri razpravljajo v skupini G20, torej v najbogatej\u0161ih gospodarstvih. Predlaga 2-odstotni davek na vse premo\u017eenje, vredno ve\u010d kot 100 milijonov dolarjev.<\/p>\n\n

Scenarij 2: <\/strong>Scenarij 1 z dodatnim 1-odstotnim kazenskim davkom na premo\u017eenje, ki ne izpolnjuje okoljskih, socialnih in preglednostnih standardov (na primer premo\u017eenje, ki ne sledi strogim smernicam za razoglji\u010denje v skladu s cilji Pari\u0161kega sporazuma, ter premo\u017eenje, povezano s fosilnimi gorivi, jedrsko energijo, oro\u017ejem in igrami na sre\u010do). Izra\u010dun predvideva, da se ta kazen uporablja za 90 % vsega premo\u017eenja. Skupaj izra\u010dun temelji na povpre\u010dni dav\u010dni stopnji 2 + 1 %.<\/p>\n\n

Scenarij 3: <\/strong>Scenarij 1 z zvi\u0161ano dav\u010dno stopnjo z 2 % na 3 % in dodatnim 1-odstotnim kazenskim davkom na premo\u017eenje, ki ne izpolnjuje okoljskih, socialnih in preglednostnih meril. Izra\u010dun predvideva, da se ta kazen uporablja za 90 % vsega premo\u017eenja. Skupaj izra\u010dun temelji na povpre\u010dni dav\u010dni stopnji 3 + 1 %.<\/p>\n\n

Scenarij 4: <\/strong>Scenarij 1 z zvi\u0161ano dav\u010dno stopnjo z 2 % na 4 % in dodatnim 1-odstotnim kazenskim davkom na premo\u017eenje, ki ne izpolnjuje okoljskih, socialnih in preglednostnih meril. Skupaj izra\u010dun temelji na povpre\u010dni dav\u010dni stopnji 4 + 1 %.<\/p>\n\n

\"\"
Tabela 1: Potencialni prihodki od davka na premo\u017eenje tistih z ve\u010d kot 100 milijonov dolarjev v Evropi po \u0161tirih scenarijih, poenostavljen izra\u010dun<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n
\n

V praksi bi bilo pravi\u010dno uvesti progresivno dav\u010dno stopnjo, z ni\u017ejimi dav\u010dnimi stopnjami za premo\u017eenje med 100 milijoni in milijardo dolarjev ter vi\u0161jimi stopnjami za premo\u017eenje, ki presega milijardo dolarjev. Tak\u0161en davek \u017ee poznajo v \u0160paniji, kjer se trenutni davek na premo\u017eenje giblje med 1,7 % in 3,5 %. <\/p>\n\n\n\n

\n

Poenostavljeni izra\u010dun je namenjen prikazu obsega potencialnih prihodkov iz davka na premo\u017eenje v Evropi in ne predstavlja predloga za specifi\u010den model davka na premo\u017eenje. Za prenos modela v prakso bi bilo treba upo\u0161tevati specifi\u010dne pogoje posameznih dr\u017eav. \u0160tirje scenariji temeljijo na razli\u010dnih potencialnih dav\u010dnih stopnjah za obstoje\u010de premo\u017eenje v Evropi, vklju\u010dujo\u010d dr\u017eave Evropske unije, Zdru\u017eeno kraljestvo, \u0160vico, Norve\u0161ko in Islandijo. Scenariji ne upo\u0161tevajo specifi\u010dnih podrobnosti, kot so dav\u010dne olaj\u0161ave ali stopnje odbitkov,  izra\u010duni pa temeljijo na predpostavki, da bi bil davek na premo\u017eenje uveden brez ve\u010djih vrzeli (brez skrivanja premo\u017eenja v dav\u010dnih oazah) in zakonskih izjem.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n\n

Pridru\u017eite se gibanju. Skupaj dajmo jasen poziv vladam, naj obdav\u010dijo bogata\u0161e in financirajo zeleno in pravi\u010dno prihodnost.<\/strong><\/p>\n\n

\n
PODPI\u0160I PETICIJO<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n
\"\"
\u00a9<\/strong> Greenpeace<\/figcaption><\/figure>\n\n

Kaj pa Slovenija?<\/strong><\/h3>\n\n

S progresivno obdav\u010ditvijo premo\u017eenja najbogatej\u0161ih po \u0161panskem zgledu bi slovenska dr\u017eava lahko pobrala ve\u010d kot pol milijarde evrov letno<\/strong>, so ocenili pri Tax Justice Network<\/a>. \u010ce vemo, da javni stanovanjski skladi za projekt izgradnje stanovanjske soseske z okrog 500 najemnimi stanovanji porabijo pribli\u017eno 50 milijonov evrov, bi lahko s pobranim davkom na premo\u017eenje najbogatej\u0161ih financirali izgradnjo ve\u010d kot 5000 javnih stanovanj na leto<\/strong>. Kot je znano, je vlada republi\u0161ki stanovanjski sklad v letih 2023 in 2024 dokapitalizirala s skupno zgolj 51 milijoni evrov<\/strong>, premier Robert Golob pa je v prihodnje obljubil po 100 milijonov evrov na leto.<\/p>\n\n

Kako bi lahko porabili denar od davkov?<\/strong><\/h3>\n\n

Z vidika Greenpeacea je klju\u010dno, da se denar, pobran z obdav\u010ditvijo najbogatej\u0161ih, nameni re\u0161evanju okoljske krize in izbolj\u0161anju blaginje ljudi z uvedbo konkretnih politik<\/strong>, ki ljudem zagotavljajo dostop do univerzalnih javnih storitev, kot so javni prevoz, javno zdravstvo in stanovanja.<\/p>\n\n

Spodnja tabela prikazuje deset prakti\u010dnih primerov, kako bi davek na premo\u017eenje lahko koristil ljudem in pripomogel k re\u0161evanju podnebne krize.<\/strong> Prikazane vsote so namenjene predstavitvi mo\u017enih stro\u0161kov in ne temeljijo na natan\u010dnih izra\u010dunih ali specifi\u010dnih ocenah stro\u0161kov. Geografski obseg primerov zajema Evropo, opredeljeno kot EU, Zdru\u017eeno kraljestvo, \u0160vico in Norve\u0161ko. Deset primerov vklju\u010duje doma\u010de in \u010dezmejne ukrepe.<\/p>\n\n

\n
\n
\"\"
Opomba: Na tem seznamu so izpostavljene samo izbrane podnebne re\u0161itve in ne vklju\u010dujejo vseh potrebnih ukrepov za boj proti podnebni krizi ali drugim omejitvam, kot so izguba biotske raznovrstnosti, sprememba rabe zemlji\u0161\u010d, kemi\u010dno onesna\u017eevanje ali raba vode. Na to je treba gledati kot na niz primerov, ki ne odra\u017eajo nujno prednostnega vrstnega reda Greenpeacea. Drugi primeri bi se lahko nana\u0161ali na druge re\u0161itve za mobilnost, kot so razvoj \u010dezmejnih povezav in no\u010dnih vlakov, nalo\u017ebe v e-mobilnost ali kolesarsko infrastrukturo; druge energetske re\u0161itve, kot so nalo\u017ebe v obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (na ravni Skupnosti) ali priprava elektroenergetskega omre\u017eja za energetski prehod; stro\u0161ki obnove podnebnih nesre\u010d; druge prehranske re\u0161itve, kot sta ve\u010d subvencij za ekolo\u0161ko hrano ali opustitev DDV za \u017eivila rastlinskega izvora; stro\u0161ki obnove narave; ali ve\u010d denarja za globalno podnebno financiranje in prilagajanje.<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n

Drugi viri financiranja<\/strong><\/strong><\/h3>\n\n

Davki na premo\u017eenje najbogatej\u0161ih bi lahko bili pomemben vir javnega financiranja in, \u010de bi se u\u010dinkovito izvajali, bi lahko zbrali na stotine milijard letno. Vendar pa morajo dr\u017eave za u\u010dinkovito re\u0161evanje okoljske krize in boj proti socialni nepravi\u010dnosti sprejeti \u0161ir\u0161e in ambicioznej\u0161e progresivne zelene dav\u010dne reforme. Zagotoviti moramo torej, da gredo pobrani davki za pravi namen. Oblike nujnih prerazporeditev javnih sredstev vklju\u010dujejo:<\/p>\n\n

Preusmeritev okolju \u0161kodljivih subvencij k re\u0161itvam za okoljsko krizo in socialno nepravi\u010dnost. <\/strong>Evropska agencija za okolje je izra\u010dunala, da so <\/strong>subvencije za fosilna goriva<\/strong> v EU<\/a> v obdobju 2015\u20132021 v povpre\u010dju zna\u0161ale pribli\u017eno 56 milijard evrov na leto<\/strong>, leta 2022 pa so se zaradi vojne v Ukrajini dramati\u010dno pove\u010dale na 123 milijard evrov<\/strong>. S tem denarjem bi dr\u017eave lahko zagotovile izvedbo zelenega prehoda po meri ljudi \u2013 od skupnostnih son\u010dnih elektrarn v lasti prebivalstva do energetske prenove bivali\u0161\u010d najrevnej\u0161ih in poceni javnega prevoza za vse. Namesto tega dr\u017eave podalj\u0161ujejo subvencioniranje umazanih fosilnih goriv in uni\u010devanje planeta. Tak primer je tudi Slovenija, kjer je odprava \u0161kodljivih subvencij za fosilna goriva po posredovanju kapitala in finan\u010dnega ministrstva izpadla iz predloga Podnebnega zakona<\/strong>.  <\/p>\n\n

Ustavitev gradnje nove infrastrukture, ki onesna\u017euje, <\/strong>kot so nove avtoceste ali nova infrastruktura za plin in nafto, in preusmeritev tega denarja v zelene ukrepe. Med letoma 1995 in 2018 so dr\u017eave EU porabile 66 odstotkov ve\u010d denarja za ceste kot za \u017eelezni\u0161ko infrastrukturo, skupaj pribli\u017eno 1,5 bilijona evrov.<\/p>\n\n

Uveljaviti stro\u017eje ukrepe proti dav\u010dnim oazam<\/strong>, da bi zapolnili fiskalne vrzeli za najbogatej\u0161e in najve\u010dje onesna\u017eevalce ter zmanj\u0161ali dav\u010dni dumping<\/em> med dr\u017eavami. Leta 2022 je bil pribli\u017eno en bilijon dolarjev svetovnih korporativnih prihodkov preusmerjen v dav\u010dne oaze. <\/p>\n\n

Uvedba ali pove\u010danje okoljskih davkov na onesna\u017eevalne dejavnosti in podjetja<\/strong>, vklju\u010dno z davkom na izpuste ogljikovega dioksida, davkom na kerozin ali davkom na proizvodnjo fosilnih goriv. <\/p>\n\n

Uvedba, pove\u010danje ali raz\u0161iritev davkov na dobi\u010dke podjetij<\/strong>, zlasti za industrijo fosilnih goriv in velika kmetijska podjetja vzdol\u017e njihove celotne vrednostne verige, vklju\u010dno z nepri\u010dakovanimi prihodki, davki na pove\u010danje dobi\u010dka in njihovo navezovanje na okoljsko in dru\u017ebeno uspe\u0161nostjo podjetja.<\/p>\n\n

\"\"
\u00a9<\/strong> Greenpeace<\/figcaption><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ker so pozivi k pravi\u010dni obdav\u010ditvi vse glasnej\u0161i in gibanje za dav\u010dno pravi\u010dnost vse mo\u010dnej\u0161e, je leto 2025 zgodovinska prilo\u017enost za spremembo dav\u010dnih pravil in reformo svetovnih finan\u010dnih sistemov.<\/p>\n","protected":false},"author":62,"featured_media":52143,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[1],"tags":[27],"p4-page-type":[46],"class_list":["post-52149","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized","tag-greenpeace","p4-page-type-sporocilo-za-javnost"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/52149","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/62"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=52149"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/52149\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":52159,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/52149\/revisions\/52159"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/52143"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=52149"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=52149"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=52149"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=52149"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}