{"id":52196,"date":"2025-02-27T14:45:28","date_gmt":"2025-02-27T13:45:28","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=52196"},"modified":"2025-03-10T10:29:51","modified_gmt":"2025-03-10T09:29:51","slug":"5-neverjetnih-zivali-morskih-globin","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/52196\/5-neverjetnih-zivali-morskih-globin\/","title":{"rendered":"5 neverjetnih \u017eivali morskih globin"},"content":{"rendered":"\n

Globine oceanov skrivajo svet, ki je bolj podoben vesoljski fantaziji kot pa na\u0161i Zemlji.<\/strong> Son\u010dna svetloba tega obmo\u010dja ne dose\u017ee, temperature pa so pogosto blizu ledi\u0161\u010da, a vendar tu \u017eivijo bitja, ki so se skozi milijone let prilagodila na ekstremne razmere. Nekatera se svetijo, druga imajo prosojna telesa, nekatera pa izgledajo kot naravnost iz znanstvenofantasti\u010dnega filma. <\/p>\n\n

Ta bitja so se prilagodila na \u017eivljenje, ki si ga te\u017eko predstavljamo, in dokazujejo, kako neverjetna in ustvarjalna je narava.<\/p>\n\n

1. Dumbo hobotnice (Grimpoteuthis sp.)<\/strong><\/h2>\n\n

So skupina globokomorskih hobotnic, ki \u017eivijo na globinah nekaj kolometrov, nekatere vrste pa so bile najdene tudi na globinah do 7.000 metrov, kar jih uvr\u0161\u010da med najgloblje \u017eive\u010de hobotnice.<\/p>\n\n

Ime “Dumbo” so dobile zaradi zna\u010dilnih plavutk, ki spominjajo na u\u0161esa slavnega Disneyevega lika, slon\u010dka Dumba. S temi plavutkami se premikajo skozi vodo, medtem ko jim kraki pomagajo pri usmerjanju. Dose\u017eejo velikost od 20 do 30 cm, a najve\u010dji primerek je meril kar 1,8 metra. So plenilci in se prehranjujejo z raki, pol\u017ei in \u010drvi, pri \u010demer, za razliko od drugih hobotnic, nimajo \u010drnilne \u017eleze, saj v tako globokih vodah sre\u010dajo le malo plenilcev.<\/p>\n\n

Imajo eno najbolj nenavadnih sposobnosti razmno\u017eevanja med vsemi morskimi organizmi. Samice o\u010ditno vedno nosijo jaj\u010deca v razli\u010dnih stopnjah razvoja in so sposobne hraniti spermo samca \u0161e dolgo \u010dasa po parjenju s samcem. Ta strategija jim omogo\u010da premagati te\u017eave pri iskanju partnerja v globokem morju.<\/p>\n\n

\n
\n
\"\"
Grimpoteuthis<\/strong> sp<\/em>., mladi\u010d, paralarva v globokem morju severnega Tihega oceana.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"
Odraslli osebek (deblo Mollusca<\/strong>, razred Cephalopoda<\/strong>, red Octopoda<\/strong>, dru\u017eina Opisthoteuthidae<\/strong>).<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n

2. Globokomorske ribe iz rodu trnkaric<\/em><\/strong><\/h2>\n\n

Trnkarice (Lophiiformes) so raznolika in nenavadna skupina morskih rib, ki vklju\u010duje tako plitvovodne kot globokomorske vrste. Njihova najbolj zna\u010dilna lastnost je preoblikovan prvi hrbtni trn, ki deluje kot vaba za plen \u2013 pri globokomorskih vrstah vsebuje bioluminiscentne bakterije, ki oddajajo svetlobo in tako privabljajo druge ribe ali rakce v njeno bli\u017eino. Ko plen pride dovolj blizu, ga trnkarica bliskovito pogoltne s svojimi velikimi usti in ostrimi zobmi.<\/p>\n\n

Samice so obi\u010dajno ve\u010dje od samcev in lahko dose\u017eejo dol\u017eino okoli enega metra, medtem ko so samci pogosto precej manj\u0161i. Zanimivo je, da se pri nekaterih vrstah samci pritrdijo na samico in postanejo parazitski partnerji, ki ji zagotavljajo spermo za razmno\u017eevanje. Ta prilagoditev je za nekatere vrste klju\u010dna za pre\u017eivetje v globokomorskem okolju, kjer so sre\u010danja med osebki redka.<\/p>\n\n

\n
\n
\"\"
Trnarica vrste Melanocetus murrayi, Ju\u017eni Atlantski ocean.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"
Trnkarica vrste Diceratias pileatus.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n

3. Meduza vrste Periphylla Periphylla<\/em><\/strong><\/h2>\n\n

Periphylla periphylla<\/em><\/strong> je plenilska meduza, ki lahko \u017eivi kar do 30 let<\/strong>. Ta vrsta je bioluminiscentna, kar pomeni, da lahko oddaja lastno svetlobo. Je fitofobi\u010dna, kar pomeni, da se izogiba svetlobi. Njena premikanja so povezana s cikli dnevne svetlobe \u2013 pono\u010di lahko migrira bli\u017eje povr\u0161ju, <\/strong>\u010dez dan pa se spu\u0161\u010da v ve\u010dje globine, kjer je popolna tema.<\/p>\n\n

Prehranjuje se z razli\u010dnimi planktonskimi organizmi, vklju\u010dno z majhnimi raki ter ribjimi li\u010dinkami. Je izjemno prilagodljiva na razli\u010dne okoljske razmere in lahko pre\u017eivi z izjemno nizkim vnosom energije<\/strong>.<\/p>\n\n

Prepoznavna je po svojem zvonastem telesu, dose\u017ee okoli 20-35 cm. Na vrhu ima koni\u010dasto ali kupolasto obliko, iz katere izhaja 12 debelih, oran\u017enih lovk, dolgih ve\u010d kot 50 cm. Njihov velik, navadno rde\u010d \u017eelodec zavzema zgornji del zvona.<\/p>\n\n

\n
\n
\"\"
Meduza vrste Periphylla periphylla v Kaliforniji, Zdu\u017eene dr\u017eave Amerike, Tihi ocean.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"
Mladi\u010d meduze (Periphylla periphylla) v Trondheimsfjord na Norve\u0161kem.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n

4. Morski pujs (Scotoplanes globosa)<\/em><\/strong><\/h2>\n\n

Je globokomorska \u017eival iz rodu kumara, ki naseljuje oceanske globine med 1.000 in 6.000 metri. Njegovo mehko, zaobljeno telo, dolgo pribli\u017eno 15 cm, je prosojno in bledo ro\u017enate do oran\u017ene barve. <\/p>\n\n

Posebnost te vrste so podalj\u0161ane cevaste noge, ki jih uporablja za po\u010dasno premikanje po mehkem morskem dnu. Za prehranjevanje uporablja deset sluzastih lovk okoli ust, s katerimi pobira organski drobir, ki se useda na morsko dno. Zanimivo je, da so morski pujsi izbir\u010dni pri prehrani in raje u\u017eivajo sve\u017ee, hranljive delce, stare manj kot 100 dni. Pogosto se zbirajo v skupinah, usmerjenih proti toku, kar jim pomaga zaznati nove vire hrane. Njihovi hrbtni izrastki morda slu\u017eijo kot senzori\u010dni organi za “vohanje” okolice. <\/p>\n\n

\"\"
Morski pujs vrste Scotoplanes globosa<\/em>, morska kumara, [deblo igloko\u017eci (Echinodermata), razred Holothuroidea], na globini 1.000 metrov ali ve\u010d, Tihi ocean.<\/figcaption><\/figure>\n\n

5. Riba Macropinna microstoma<\/em><\/strong><\/h2>\n\n

Njena najbolj prepoznavna lastnost je prozorna glava in nenavadne o\u010di. Te o\u010di, usmerjene navzgor, omogo\u010dajo ribi, da zaznava plen nad seboj, hkrati pa jih lahko obrne naprej, ko se hrani. Prosojna glava ji omogo\u010da za\u0161\u010dito o\u010di, kar je prilagoditev na \u017eivljenje v temnih globinah oceana.<\/p>\n\n

Zraste do pribli\u017eno 15 centimetrov v dol\u017eino in naseljuje zmerne in subarkti\u010dne vode severnega Tihega oceana, kjer se zadr\u017euje na globinah med 600 in 800 metri. Njena prehrana vklju\u010duje bioluminiscentne meduze. Pri lovu nanje ji morda pomaga prav zeleni pigment v o\u010deh, ki pri njenem gledanju navzgor filtrira svetlobo s povr\u0161ine in ji omogo\u010da lov.<\/p>\n\n

Kljub nenavadnemu videzu in skrivnostnemu \u017eivljenjskemu okolju ta \u201csod\u010dkastooka\u201d riba predstavlja izjemen primer evolucijskih prilagoditev na ekstremne pogoje globokomorskega okolja.<\/p>\n\n

\"\"<\/figure>\n\n

Poziv k za\u0161\u010diti oceanov<\/strong><\/h2>\n\n

Ta in mnoga druga globokomorska bitja naseljujejo eno najmanj raziskanih okolij na Zemlji. Greenpeace opozarja na nevarnosti globokomorskega rudarjenja, ki bi lahko uni\u010dilo ta ob\u010dutljiv ekosistem \u0161e preden ga sploh dobro spoznamo. <\/strong>Izkori\u0161\u010danje mineralnih bogastev z morskega dna ne ogro\u017ea le edinstvenih organizmov, temve\u010d tudi ravnovesje celotnega oceanskega ekosistema.<\/p>\n\n

Namesto da brez premisleka posegamo v ta krhki svet, bi morali usmeriti napore v njegovo ohranjanje in nadaljnje raziskovanje. Le tako bomo lahko resni\u010dno razumeli in za\u0161\u010ditili eno zadnjih neodkritih meja na\u0161ega planeta.<\/p>\n\t\t\t\n\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n \t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\tUstavimo globokomorsko rudarjenje\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Globoko morje je eno najve\u010djih, a hkrati eno najmanj poznanih naravnih bogastev na\u0161ega planeta. Podjetja pritiskajo na vlade, naj jim dovolijo rudarjenje po morskem dnu za lasten profit. <\/p>\n\t\t\t\t \n Podpi\u0161i peticijo\n <\/a>\n \t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/section>\n\t\n

\n\n

Viri:<\/strong>
<\/mark>1.<\/strong> Dumbo hobotnice (Grimpoteuthis sp.<\/em>)<\/strong><\/mark>
<\/mark>https:\/\/www.aquariumofpacific.org\/onlinelearningcenter\/species\/dumbo_octopus <\/mark><\/a>
<\/mark>https:\/\/www.boem.gov\/newsroom\/ocean-science-news\/dumbo-octopus-whimsical-survivor-deep<\/mark><\/a>
<\/mark>https:\/\/oceana.org\/marine-life\/dumbo-octopus\/<\/mark><\/a>
<\/mark>2. Globokomorske ribe iz rodu trnkaric<\/em><\/strong>
<\/mark>https:\/\/www.sciencedirect.com\/topics\/agricultural-and-biological-sciences\/lophiiformes<\/mark><\/a>
<\/mark>https:\/\/www.mbari.org\/animal\/deep-sea-anglerfish\/<\/mark><\/a>
<\/mark>https:\/\/oceana.org\/marine-life\/deep-sea-anglerfish<\/mark><\/a>
<\/mark>https:\/\/news.yale.edu\/2024\/05\/23\/sea-love-behind-unusual-sexual-parasitism-deep-water-anglerfish<\/mark><\/a>
<\/mark>https:\/\/www.science.org\/content\/article\/exclusive-i-ve-never-seen-anything-it-video-mating-deep-sea-anglerfish-stuns-biologists<\/mark><\/a>
<\/mark>3. Meduza vrste Periphylla Periphylla<\/em><\/strong>
<\/mark>https:\/\/twilightzone.whoi.edu\/explore-the-otz\/creature-features\/helmet-jellyfish\/#<\/mark><\/a>
<\/mark>https:\/\/animaldiversity.org\/accounts\/Periphylla_periphylla\/ <\/mark><\/a>https:\/\/oceanexplorer.noaa.gov\/okeanos\/explorations\/ex1903\/dailyupdates\/june25\/media\/jelly-log.html<\/mark><\/a>
<\/mark>https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Helmet_jellyfish#cite_note-6<\/mark><\/a>
<\/mark>https:\/\/epic.awi.de\/id\/eprint\/57234\/1\/MScThesis_Niko_Steiner.pdf<\/mark><\/a>
<\/mark>4. Morski pujs (Scotoplanes globosa)<\/em><\/mark><\/strong>
<\/mark>https:\/\/www.mbari.org\/animal\/sea-pig\/<\/mark><\/a>
<\/mark>https:\/\/collections.museumsvictoria.com.au\/species\/16875<\/mark><\/a>
<\/mark>https:\/\/metinalista.si\/metamorfoza-178-prazne-klesce-sivanje-gnezd-in-morski-pujsi\/<\/mark><\/a>
<\/mark>https:\/\/www.mbari.org\/news\/young-king-crabs-found-hitchhiking-on-sea-pigs\/<\/mark><\/a>
<\/mark>5. Riba vrste Macropinna microstoma<\/em><\/mark><\/strong>
<\/mark>https:\/\/www.mbari.org\/animal\/barreleye-fish\/<\/mark><\/a>
<\/mark>https:\/\/www.montereybayaquarium.org\/animals\/animals-a-to-z\/barreleye<\/mark><\/a>
<\/mark>https:\/\/www.researchgate.net\/publication\/213774267_Macropinna_microstoma_and_the_Paradox_of_Its_Tubular_Eyes<\/mark><\/a>
<\/mark>https:\/\/www.mbari.org\/news\/researchers-solve-mystery-of-deep-sea-fish-with-tubular-eyes-and-transparent-head\/<\/mark><\/a>
<\/mark>https:\/\/www.rtvslo.si\/znanost-in-tehnologija\/riba-ki-v-trdi-temi-vidi-povsod\/97633<\/mark><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Globine oceanov skrivajo svet, ki je bolj podoben vesoljski fantaziji kot pa na\u0161i Zemlji. Son\u010dna svetloba tega obmo\u010dja ne dose\u017ee, temperature pa so pogosto blizu ledi\u0161\u010da, a vendar tu \u017eivijo…<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":52197,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43],"tags":[28],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-52196","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","tag-oceani","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/52196","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=52196"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/52196\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":52267,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/52196\/revisions\/52267"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/52197"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=52196"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=52196"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=52196"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=52196"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}