{"id":52324,"date":"2025-03-12T10:48:33","date_gmt":"2025-03-12T09:48:33","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=52324"},"modified":"2025-03-20T16:06:12","modified_gmt":"2025-03-20T15:06:12","slug":"zakaj-moramo-ustaviti-globokomorsko-rudarjenje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/52324\/zakaj-moramo-ustaviti-globokomorsko-rudarjenje\/","title":{"rendered":"Zakaj moramo napeti vse mo\u010di za prepre\u010ditev rudarjenja po morskem dnu"},"content":{"rendered":"\n
\"\"
Klobu\u010dnjak iz globokomorskega arkti\u010dnega morja \u00a9 Greenpeace \/ Alexander Semenov<\/figcaption><\/figure>\n\n

Rudarske korporacije si v iskanju prilo\u017enosti za kovanje dobi\u010dkov z izkori\u0161\u010danjem naravnih bogastev sku\u0161ajo odpreti povsem nova, nokrnjena obmo\u010dja: morsko dno v mednarodnih vodah. Morskega dna na ve\u010d tiso\u010d metrih globine na podro\u010djih izven dosega nacionalnih oblasti \u0161e ne morejo komercialno izkori\u0161\u010dati. Lahko pa ga raziskujejo: Mednarodna oblast za morsko dno (znana pod kratico ISA), ki je zadol\u017eena za upravljanje in varovanje globokega morja, je v zadnjih 15 letih \u017ee izdala 31 pogodb o raziskovanju globokomorskega dna. Te pogodbe omogo\u010dajo poseganje v ve\u010d kot milijon in pol kvadratnih kilometrov<\/strong> svetovnega morskega dna. Gre za obmo\u010dje, ki ustreza povr\u0161ini 75 Slovenij<\/strong>.<\/p>\n\n

Korporacije z lastniki s svetovnega severa<\/a> (glavne prihajajo iz Kanade, Belgije, Norve\u0161ke in Zdru\u017eenega kraljestva) si zdaj prizadevajo<\/strong> od Mednarodne oblasti za morsko dno izsiliti pravilnik, ki bi jim omogo\u010dil kovanje zaslu\u017ekov z rudarjenjem po globokem morju<\/strong> \u2013 najve\u010d interesa za rudarjenje izkazujejo na obmo\u010dju Clarion\u2013Clipperton v Pacifiku.<\/p>\n\n

\"\"
Ancistrocheirus lesueurii, paralarva. <\/em>Dokumentirano na odprtem morju obale Kona, Havaji, ZDA, Tihi ocean. \u00a9 Greenpeace <\/figcaption><\/figure>\n\n

Zakaj je to pomembno?<\/strong>

Vse bolj agresivno izkori\u0161\u010danje naravnih bogastev in uni\u010devanje ekosistemov povzro\u010da globalne posledice<\/strong>: uni\u010denje obse\u017enih ekosistemov, spremembe morskih tokov, rast izpustov toplogrednih plinov in globalno segrevanje.

Zagovorniki globokomorskega rudarjenja zatrjujejo, da bi imelo globokomorsko rudarjenje na oceanske ekosisteme manj\u0161i vpliv, kot ga ima rudarjenje na de\u017eevni gozd. A s tako manipulativno trditvijo nas postavljajo pred la\u017eno izbiro<\/strong>, saj za\u010detek slu\u017eenja korporacij z rudarjenjem v oceanih ne bi pomenil konca njihovega slu\u017eenja z rudarjenjem na kopnem<\/strong>. Ali res \u017eelimo isti model ekstraktivisti\u010dnega okori\u0161\u010danja, s katerim uni\u010dujejo pragozdove in druge kopenske ekosisteme, prenesti \u0161e globoko pod morsko gladino<\/strong>, v neraziskane globine oceanov?<\/p>\n\n

Zagovorniki globokomorskega rudarjenja trdijo, da so rudnine, ki jih \u017eelijo krasti z morskega dna, potrebne za zeleni prehod<\/strong>. Pri tem gre za eklatantno zeleno zavajanje (greenwashing), saj se mangan, nikelj, baker in kobalt \u2013 nekatere izmed kovin, ki so jih odkrili na morskem dnu \u2013 uporabljajo za proizvodnjo vseh mogo\u010dih visokotehnolo\u0161kih naprav in \u0161e zdale\u010d ne zgolj za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Po oceni<\/a> ameri\u0161ke Nacionalne rudarske zveze denimo ameri\u0161ko obrambno ministrstvo letno porabi do 750 tiso\u010d ton rudnin za proizvodnjo voja\u0161ke opreme in oboro\u017eitvenih sistemov<\/strong>.<\/p>\n\n

Poleg tega se za zeleni prehod ne moremo zana\u0161ati na tehnolo\u0161ki napredek, h kateremu stremijo korporacije na ra\u010dun izkori\u0161\u010danja okolja in ljudi. Potrebne so \u0161ir\u0161e dru\u017ebene spremembe<\/strong>. Odli\u010den primer tega je promet<\/strong>. Razvoj elektri\u010dnih vozil sicer prispeva k postopnemu opu\u0161\u010danju vozil na fosilni pogon. A za re\u0161evanje podnebne krize se Greenpeace zavzema za zmanj\u0161anje \u0161tevila vozil na cestah, kar lahko omogo\u010di le izgradnja cenovno ugodnih in \u0161iroko dostopnih sistemov javnega prevoza<\/strong>.<\/p>\n\n

\"\"
\u00a9 Greenpeace<\/figcaption><\/figure>\n\n

Potencialne posledice globokomorskega rudarjenja<\/strong>

Podvodni svet<\/a> na ve\u010d kilometrih globine je ve\u010dinoma nedotaknjen in neraziskan, industrija pa \u017eeli na morsko dno spustiti velikanske stroje, ki so lahko te\u017eji od sinjega kita, najve\u010dje \u017eivali na svetu.<\/p>\n\n

Biotska raznovrstnost in ekosistemi. <\/strong>Ker se gomolji z rudninami na dnu oceanov oblikujejo ve\u010d milijonov let, bi bila odstranitev tega \u017eivljenskega prostora za \u017eivali in rastline dejansko trajna. Malo verjetno je, da bi si globokomorski ekosistemi po globokomorskem rudarjenju kdaj v celoti opomogli. Rudarjenje po morskem dnu je nevarno za <\/strong>neposredno izgubo edinstvenih in ekolo\u0161ko pomembnih vrst, mnogokrat \u0161e preden so bile sploh odkrite.<\/p>\n\n

Dru\u017ebeni u\u010dinek in solidarnost s prebivalci Pacifika. <\/strong>Vpliv rudarjenja v globokem morju bi lahko resno vplival na populacije rib, ki zagotavljajo hrano in pre\u017eivetje \u0161tevilnim pacifi\u0161kim staroselskim skupnostim. Zaradi spro\u0161\u010danja sedimentov, kovin in toksinov bi rudarjenje onesna\u017eilo vse plasti morja in \u0161ir\u0161e obmo\u010dje \u2013 ne samo morskega dna, kjer bi neposredno rudarili. Prepre\u010ditev globokomorskega rudarjenja je tako tudi izkaz solidarnosti s prebivalstvom Pacifika.<\/p>\n\n

Kro\u017eenje ogljika in podnebne spremembe. <\/strong>Globoki oceani, vsa oceanska obmo\u010dja z ve\u010d kot 200 metri globine, pomagajo uravnavati podnebje na Zemlji, saj absorbirajo in shranjujejo ve\u010d kot 90 odstotkov odve\u010dne toplote in pribli\u017eno 38 odstotkov ogljikovega dioksida, ki ga proizvede \u010dlove\u0161tvo.<\/p>\n\n

\"\"
Aktivisti Greenpeace International so na desni strani plovila Normand Energy naslikali besedo ‘RISK!’ v znak protesta proti globokomorskemu rudarjenju. \u00a9 Greenpeace <\/figcaption><\/figure>\n\n

Kaj lahko za za\u0161\u010dito globokomorskega dna storimo v Sloveniji?<\/strong>

Mednarodna oblast za globokomorsko dno (ISA) \u0161e nikoli ni zavrnila nobene vloge za pogodbo o raziskovanju, saj ima finan\u010dne koristi od vsake vloge. Njen sekretariat je tudi lobiral proti strogim dolo\u010dilom globalnega dogovora o za\u0161\u010diti oceanov zunaj nacionalne jurisdikcije, ki je bil sklenjen leta 2023, slovenski parlament pa ga je ratificiral v za\u010detku leto\u0161njega leta. Sekretariat ISA je doslej bolj zanimalo spodbujanje globokomorskega rudarjenja kot za\u0161\u010dita globokega oceana.<\/p>\n\n

ISA nima pristojnosti za za\u0161\u010dito vseh morskih plasti, ampak le za obmo\u010dja neposredno pri morskem dnu. Kakr\u0161na koli pravila o rudarjenju, ki bi jih sprejela ISA, zato oceana pred uni\u010dujo\u010dimi posledicami rudarjenja sploh ne bi mogla za\u0161\u010diti niti na papirju, kaj \u0161ele v praksi. Pravila, za sprejetje katerih se zavzemajo rudarske korporacije, bi za globokomorsko rudarjenje preprosto odprla vrata.<\/p>\n\n

Zato je zdaj najpomembenje, da se Slovenija pidru\u017ei koaliciji dr\u017eav, ki nasprotujejo za\u010detku globokomorskega rudarjenja in podpre moratorij<\/strong>. Moratorij je doslej podprlo 32 dr\u017eav, vklju\u010dno s pacifi\u0161kimi Palau, Fid\u017ei, Samoa, Mikronezija, Vanuatu, Nova Zelandija in Tuvalu. Na naslednjem zasedanju skup\u0161\u010dine ISA<\/strong>, ki bo prihodnje poletje, se<\/strong> lahko predstavniki Slovenije za prepoved ali moratorij globokomorskega rudarjenja<\/strong> zavzamejo tudi formalno in dokon\u010dno. Prepre\u010dimo globokomorsko rudarjenje, preden se za\u010dne \u2013 prepre\u010dimo okori\u0161\u010danje korporacij z naravnimi dobrinami vsega \u010dlove\u0161tva<\/strong>!<\/p>\n\n

Poziv k za\u0161\u010diti oceanov<\/strong><\/h2>\n\t\t\t\n\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n \t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\tUstavimo globokomorsko rudarjenje\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Globoko morje je eno najve\u010djih, a hkrati eno najmanj poznanih naravnih bogastev na\u0161ega planeta. Podjetja pritiskajo na vlade, naj jim dovolijo rudarjenje po morskem dnu za lasten profit. <\/p>\n\t\t\t\t \n Podpi\u0161i peticijo\n <\/a>\n \t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/section>\n\t\n

\n