{"id":52371,"date":"2025-03-19T20:19:30","date_gmt":"2025-03-19T19:19:30","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=52371"},"modified":"2025-08-18T23:20:24","modified_gmt":"2025-08-18T21:20:24","slug":"5-razlogov-zakaj-bi-globokomorsko-rudarjenje-nas-planet-spravilo-v-velike-tezave","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/52371\/5-razlogov-zakaj-bi-globokomorsko-rudarjenje-nas-planet-spravilo-v-velike-tezave\/","title":{"rendered":"5 razlogov, zakaj bi globokomorsko rudarjenje na\u0161 planet spravilo v velike te\u017eave"},"content":{"rendered":"\n

Globine na\u0161ih oceanov skrivajo edinstven \u017eivi svet, ki ga komaj poznamo \u2013 a temu skrivnostnemu svetu grozi nova sporna industrija: globokomorsko rudarjenje.<\/p>\n\n

Pe\u0161\u010dica podjetij in vlad namerava spustiti velikanske stroje globoko pod valove, kjer bi z namenom pridobivanja kovin in mineralov motili ob\u010dutljiva in edinstvena \u017eivljenjska okolja. \u010ceprav so bila dovoljenja za raziskovalno fazo globokomorskega rudarjenja izdana za ve\u010d kot milijon kvadratnih kilometrov svetovnih oceanov, se komercialno rudarjenje \u0161e ne izvaja \u2013 vsaj zaenkrat.<\/strong><\/p>\n\n

Po\u0161iljanje ogromnih rudarskih strojev, zasnovanih za buldo\u017eiranje in prekopavanje morskega dna, je o\u010ditno zelo slaba ideja. Se spra\u0161ujete, kako slaba? Tukaj je pet razlogov, zakaj bi globokomorsko rudarjenje na\u0161 planet spravilo v velike te\u017eave.<\/p>\n\n

Razlog 1: Zelo slaba novica za prosto\u017eive\u010de \u017eivali<\/h3>\n\n

Znanstveniki opozarjajo, da plenjenje morskega dna z velikanskimi stroji predstavlja tveganje za neizogibno, hudo in nepopravljivo okoljsko \u0161kodo na\u0161im oceanom in morskim vrstam. Dovolj je, da pogledate nekaj naslovov nedavnih raziskav kot je: “Globokomorsko rudarjenje brez kon\u010dne izgube biotske raznovrstnosti \u2013 nemogo\u010d cilj”.<\/a><\/strong><\/em><\/p>\n\n

V globokem morju najdemo gore, ki so oaze za morske \u017eivali in starodavne koralne grebene. Tu \u017eivijo nekatera izmed najdlje \u017eive\u010dih bitij na Zemlji, kar jih zaradi po\u010dasne rasti naredi \u0161e posebej ranljive za kakr\u0161nekoli fizi\u010dne motnje. Raziskovalci ocenjujejo, da bo \u0161koda za prosto\u017eive\u010de \u017eivali zaradi rudarjenja “verjetno trajala ve\u010dno na \u010dlove\u0161ki \u010dasovni lestvici”<\/em>.<\/strong><\/p>\n\n

Kot da popolno uni\u010denje njihovih domov na morskem dnu ne bi bilo dovolj uni\u010dujo\u010de, bodo stroji, ki prekopavajo morsko dno, ustvarili oblake usedlin, ki bi lahko zadu\u0161ili globokomorska \u017eivljenjska okolja na kilometre dale\u010d od samega mesta rudarjenja.<\/strong> Ladje na povr\u0161ju, ki izvajajo rudarske operacije, bi lahko v vodo izpustile tudi strupene snovi, kar bi \u0161kodovalo oceanskim vrstam na stotine ali celo tiso\u010de kilometrov dale\u010d.<\/p>\n\n

To pa ni edina skrb za morske \u017eivali. Hrup, ki ga ustvarjajo stroji, predstavlja motnje pri komunkaciji morskih sesalcev<\/strong>, kot so kiti, medtem ko bi lahko osvetljevanje temnih globin oceana povzro\u010dilo trajne motnje za morske \u017eivali, prilagojene na zelo nizke ravni naravne svetlobe.<\/p>\n\n

\"Deep
Riba Anoplogaster cornuta<\/em> ima v primerjavi s telesom najdalj\u0161e zobe med vsemi morskimi ribami.
\u00a9 Solvin Zankl \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Razlog 2: Izumrtje bitij, ki jih ni mogo\u010de najti nikjer drugje na planetu<\/h3>\n\n

Bitja globokega morja, posebej prilagojena za \u017eivljenje v ekstremnem okolju oceanskih globin, izgledajo kot nekaj z drugega planeta. Od “zombi \u010drvov” do prozorne morske vetrnice, ki lahko poje \u010drve, \u0161estkrat ve\u010dje od njene lastne mase – globoka morja so polna nenavadnih in \u010dudovitih bitij. Na enem od ciljnih obmo\u010dij za rudarjenje je 85 % prosto\u017eive\u010dih \u017eivali, ki \u017eivijo okoli hidrotermalnih vrelcev, endemi\u010dnih – kar pomeni, da jih ne najdemo nikjer drugje na Zemlji.<\/p>\n\n

\u010ce dovolimo podjetjem, da uni\u010dijo ta \u017eivljenjska okolja, tvegamo izumrtje nenavadnih bitij, \u0161e preden jih sploh odkrijemo. Raziskovanje globokega morja je \u0161e v povojih, a znanstveniki \u017ee odkrivajo nove vrste. \u010ce dovolimo globokomorsko rudarjenje, tvegamo, da bomo izgubili vrste, ki bi lahko imele pomembno vlogo v ekosistemu ali celo v medicini.<\/p>\n\n

\"Blackwater
Rossia pacifica<\/em>, Kanada, Tihi ocean.
\u00a9 Blue Planet Archive \/ David B. Fleetham<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Razlog 3: Ogro\u017eanje enega na\u0161ih najbolj\u0161ih zaveznikov v boju proti podnebni krizi<\/h3>\n\n

Globoko morje je izjemno pomembno skladi\u0161\u010de t.i. “modrega ogljika”, ogljika, ki ga naravno absorbirajo morska bitja in ki ostane shranjen v globokomorskih sedimentih tiso\u010de let po njihovem razkroju \u2013 kar pomaga pri bla\u017eenju posledic podnebne krize.<\/p>\n\n

Globokomorsko rudarjenje bi lahko motilo shranjevanje ogljika, spro\u0161\u010dalo ogljik nazaj v ocean in ozra\u010dje ter zmanj\u0161alo sposobnost oceanov, da ga absorbirajo. To bi lahko \u0161e poslab\u0161alo podnebno krizo, s katero se \u017ee soo\u010damo.<\/p>\n\n

Razlog 4: Vpliv na prehrambeno verigo<\/h3>\n\n

Obse\u017eno uni\u010denje morskega \u017eivljenja zaradi globokomorskega rudarjenja bi vplivalo na celotno prehranjevalno verigo v oceanu. Greenpeaceova preiskava je pokazala, da se podjetja v tej industriji, tega tveganja dobro zavedajo. Dokument, ki je kro\u017eil na sre\u010danju dele\u017enikov v industriji globokomorskega rudarjenja, je jasno razkriva, da obstaja “mo\u017enost izumrtja edinstvenih vrst, ki tvorijo prvi \u010dlen prehranjevalne verige.”<\/strong><\/em><\/p>\n\n

\"Lion\u2019s
Rumeni lasasti klobu\u010dnjak (Cyanea capillata), ponekod imenovan tudi levjegrivi klobu\u010dnjak<\/em>, je zelo strupena \u017eival s premerom klobuka ve\u010d kot dva metra, njene lovke pa v dol\u017eino merijo celo ve\u010d deset metrov. Na fotografiji z uhatim klobu\u010dnjakom (Aurelia aurita)<\/em>, ki je njena prehrana.
\u00a9 Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Razlog 5: Neznane posledice<\/h3>\n\n

Doslej smo raziskali le 0,001 % globokomorskega dna<\/strong>, in komaj za\u010deli z odkrivanjem tamkaj\u0161njega \u017eivljenje. O globokomorskih ekosistemih in tamkaj\u0161njih bitjih se moramo \u0161e veliko nau\u010diti. Kako lahko podjetja ustrezno ocenijo tveganje za nekaj, \u010desar sploh \u0161e ne razumemo?<\/strong><\/p>\n\n

Jasno je, da bi globokomorsko rudarjenje pomenilo zelo slabo novico za na\u0161e oceane.<\/mark><\/h4>\n\n

Korporacije, ki \u017eelijo za\u010deti s to uni\u010dujo\u010do dejavnostjo, se tveganj dobro zavedajo. Podobno kot je naftna industrija desetletja zmanj\u0161evala pomen okoljskih tveganj svojih produktov in hkrati prepri\u010devala politike, da je nafta nujna za gospodarstvo, zdaj podjetja za globokomorsko rudarjenje sku\u0161ajo politike prepri\u010dati, da ponujajo “zeleno re\u0161itev”. To preprosto ni res.<\/p>\n\n

Ne ponovimo starih napak in ne pustimo, da ta tvegana industrija dobi nadzor nad globokim morjem. Soo\u010damo se s krizami izgube narave in segrevanja podnebja, zato so posledice preprosto prevelike. Ne bi se smeli spra\u0161evati “koliko nove \u0161kode bomo dopustili?”, temve\u010d bi morali snovati ambiciozne na\u010drte za obnovo in za\u0161\u010dito na\u0161ih oceanov.<\/p>\n\n

Da bi to dosegli, gradimo neustavljivo globalno gibanje za zdrave oceane, za za\u0161\u010dito narave in boj proti podnebnim spremembam. Doslej je \u017ee ve\u010d milijonov ljudi po svetu podpisalo na\u0161o peticijo in pozvalo vlade, k za\u0161\u010diti oceanov. Globoko morje je najve\u010dji ekosistem na Zemlji. Za\u0161\u010dititi in se u\u010diti iz njega bi morala biti na\u0161a prioriteta \u2013 ne pa njegovo plenjenje.<\/p>\n\t\t\t\n\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n \t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\tUstavimo globokomorsko rudarjenje\n\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Globoko morje je eno najve\u010djih, a hkrati eno najmanj poznanih naravnih bogastev na\u0161ega planeta. Podjetja pritiskajo na vlade, naj jim dovolijo rudarjenje po morskem dnu za lasten profit. <\/p>\n\t\t\t\t \n Podpi\u0161i peticijo\n <\/a>\n \t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/section>\n\t\n

\n\n

Louisa Casson, avtorica zapisa, je globalna projektna vodja za kampanjo proti globokomorskemu rudarjenju.<\/mark><\/em><\/p>\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Globine na\u0161ih oceanov skrivajo edinstven \u017eivi svet, ki ga komaj poznamo \u2013 a temu skrivnostnemu svetu grozi nova sporna industrija: globokomorsko rudarjenje.<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":52372,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43],"tags":[28],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-52371","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","tag-oceani","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/52371","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=52371"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/52371\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":53013,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/52371\/revisions\/53013"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/52372"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=52371"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=52371"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=52371"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=52371"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}