{"id":53043,"date":"2025-09-17T11:25:52","date_gmt":"2025-09-17T09:25:52","guid":{"rendered":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/?p=53043"},"modified":"2025-09-17T11:33:40","modified_gmt":"2025-09-17T09:33:40","slug":"starodavni-gozdovi-moc-raznolikosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/53043\/starodavni-gozdovi-moc-raznolikosti\/","title":{"rendered":"Starodavni gozdovi: mo\u010d raznolikosti"},"content":{"rendered":"\n

Gozdovi proizvajajo kisik, uravnavajo podnebje in shranjujejo ogljik. So klju\u010dni za na\u0161 obstoj. Ohranjajo raznolikost \u017eivljenja in zagotavljajo ekonomske mo\u017enosti \u2014 klju\u010dne za pre\u017eivetje \u0161tevilnih staroselskih in ruralnih skupnosti. Toda za nekatere so gozdovi samo zemlja, ki \u010daka, da postane pa\u0161nik, nasad ali cesta, ali pa zgolj predstavljajo ekonomski vir za se\u010dnjo lesa. Prav ozko ekonomski pogled pogosto bogate, raznolike gozdove spreminja v degradirane ali enovrstne gozdove, pri \u010demer izgubljajo svojo prvotno strukturo, biotsko pestrost in odpornost.<\/p>\n\n

\"\"
Nasadi ameri\u0161kega obalnega bora (Pinus contorta)ogro\u017eajo biotsko pestrost v \u0161vedskem borealnem gozdu, saj nasadi nadome\u0161\u010dajo naravne gozdove, ki so neko\u010d prekrivali pokrajino.
\u00a9 Christian \u00c5slund \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

Nasadi ameri\u0161kega obalnega bora (Pinus contorta)ogro\u017eajo biotsko pestrost v \u0161vedskem borealnem gozdu, saj nasadi nadome\u0161\u010dajo naravne gozdove, ki so neko\u010d prekrivali pokrajino.<\/p>\n\n

Dom za ne\u0161teto \u017eivalskih in rastlinskih vrst<\/strong><\/h3>\n\n

Gozdovi prekrivajo okoli 30 % kopnega in so dom kar 80 % svetovne biotske pestrosti<\/a> \u2014 rastlin, \u017eivali, \u017eu\u017eelk, gliv in \u0161tevilnih drugih organizmov. Toda mnoge izmed teh vrst so zaradi uni\u010devanja njihovih habitatov in podnebnih sprememb vse bolj ogro\u017eene.
<\/p>\n\n

Za obstoj rastlinskih in \u017eivalskih vrst so posebno dragoceni naravni, stari gozdovi. V njih najdemo mrtvo lesno maso, drevesa razli\u010dnih starosti in \u0161tevilne mikrohabitate, ki so nujni za pre\u017eivetje \u0161tevilnih ptic, \u017eu\u017eelk, gliv in velikih zveri. Prav ta pestrost struktur omogo\u010da pre\u017eivetje vrst,  ki s svojo prisotnostjo ka\u017eejo zdravje in vitalnost gozda in ki v enoli\u010dnih in degradiranih gozdovih ne najdejo prostora ali hrane. Med njimi so tudi \u0161tevilne ogro\u017eene \u017eivali, kot je pri nas divji petelin<\/a>, ki za svoje pre\u017eivetje potrebuje stare, naravne gozdove in mir. Ohranjanje takih gozdov ter vzpostavitev zavarovanih obmo\u010dij, ki nudijo za\u0161\u010dito predvsem v \u010dasu razmno\u017eevanja, je klju\u010dno za obstoj te dragocene vrste pri nas.<\/p>\n\n

Varuhi pred ekstremnimi pojavi<\/strong><\/h3>\n\n

Gozdovi prepre\u010dujejo erozijo, zadr\u017eujejo vodo in tako z uravnavanjem vodnega kroga pomagajo pri bla\u017eenju posledic poplav ter su\u0161 \u2014 brez zdravih gozdov se ve\u010dja koli\u010dina padavin spremeni v povr\u0161inski odtok, kar vodi tako do ve\u010dje poplavnosti in erozije kot su\u0161e.
<\/p>\n\n

\"\"
Eden izmed redkih preostalih pragozdov v Karpatih v Romuniji.
\u00a9 Mitja Kobal \/ Greenpeace<\/div><\/figcaption><\/figure>\n\n

In ravno naravno nastali gozdovi z razli\u010dnimi drevesnimi vrstami so najbolj odporni gozdni ekosistemi. Gozdovi z me\u0161anico vrst so bolj odporni proti boleznim, \u0161kodljivcem, po\u017earom in podnebnim spremembam kot gozdovi s samo eno drevesno vrsto.<\/p>\n\n

V Evropi so se kot najbolj odporni na nevihte izkazali gozdovi, ki imajo ve\u010djo pestrost drevesnih vrst<\/a> in kjer prevladujejo po\u010dasi rasto\u010de vrste z gosto lesno maso, kot so na primer hrasti.<\/p>\n\n

Gozdove moramo gledati kot celovit sistem \u2014 ne le kot vir lesa, temve\u010d kot temelj na\u0161ega biotskega in podnebnega ravnovesja. Obvarujmo biotsko pestrost, podpirajmo za\u0161\u010dito starih, naravnih gozdov in se opirajmo na mo\u010d raznolikosti \u2014 za stabilne, zdrave in odporne ekosisteme.
<\/p>\n\n

Podpri mo\u010d raznolikosti<\/strong>
<\/h3>\n\n

Vsak izmed nas lahko prispeva k ohranjanju teh izjemnih ekosistemov. Tvoja podpora pomaga za\u0161\u010dititi stare, naravne gozdove, ohranjati habitat ogro\u017eenih vrst in graditi odpornije ekosisteme za prihodnje generacije. \u010ce \u017eeli\u0161, se lahko pridru\u017ei\u0161 na\u0161im prizadevanjem \u2013 vsak prispevek \u0161teje.<\/p>\n\n

\n
Podpri zdaj<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n


<\/h3>\n\n


<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Gozdovi proizvajajo kisik, uravnavajo podnebje in shranjujejo ogljik. So klju\u010dni za na\u0161 obstoj. <\/p>\n","protected":false},"author":63,"featured_media":53048,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43],"tags":[25],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-53043","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","tag-gozdovi","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/53043","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/63"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=53043"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/53043\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":53067,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/53043\/revisions\/53067"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/53048"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=53043"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=53043"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=53043"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=53043"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}