{"id":690,"date":"2016-09-29T14:47:00","date_gmt":"2016-09-29T14:47:00","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/690\/gozdna-zascitna-postaja-v-romunskih-karpatih\/"},"modified":"2023-06-01T16:18:28","modified_gmt":"2023-06-01T16:18:28","slug":"gozdna-zascitna-postaja-v-romunskih-karpatih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/690\/gozdna-zascitna-postaja-v-romunskih-karpatih\/","title":{"rendered":"Gozdna za\u0161\u010ditna postaja v romunskih Karpatih"},"content":{"rendered":"
\n
\n

Bilo je zgodaj zjutraj in \u0161e kave nisem spila pa sem \u017ee mogla hiteti na avtobusno postajo, da nas je kombi odpeljal na dunajsko letali\u0161\u010de. \u010cakala me je dolga pot v Bukare\u0161to in nato v skrivnostne gozdove Romunije<\/strong>. Baje imajo tam veliko medvedov. No ja, tudi pri nas jih imamo, pa kaj. Mene ni strah. Bolj me je strah, da bi zmanjkalo kave.<\/span><\/p>\n

Na Greenpeace Forest rescue station<\/strong> ali po doma\u010de gozdno re\u0161evalno postajo sem se zagotovo pripravljala kak\u0161na dva meseca. Ker sem trenutno tudi na pripravni\u0161tvu v Dunajski pisarni, sem bila deloma tudi vklju\u010dena v priprave celotnega projekta, katerega namen je bil, da s pomo\u010djo na\u0161ega popisovanja pragozda v karpatskih gozdovih pripravimo romunsko vlado do tega, da prepozna vrednost in pomembnost teh gozdov za Romunijo, Evropo, za planet in na\u0161e zanamce<\/strong>.<\/span><\/p>\n

Biti aktivist je zabavno, a v\u010dasih mora\u0161 resni\u010dno preko meja svojega udobnostnega okvirja. Zato je po mojem mnenju aktivizem na nek na\u010din dobra \u0161ola osebnega razvoja. Delo v neugodnih pogojih, kot so de\u017e in roji la\u010dnih komarjev, spanje v vla\u017enih in mrzlih \u0161otorih, pomanjkanje \u010dokolade in kulturne razlike med udele\u017eenci, niso ma\u010dji ka\u0161elj. Ampak, ko si obkro\u017een s skupino enako zagretih aktivistov, premaga\u0161 tudi svoje notranje boje. In zraste\u0161 kot \u010dlovek.<\/span><\/p>\n

\"Forest<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Kljub temu, da sem blogerka in da pi\u0161em \u017ee mnogo let, je te\u017eko je v enem zapisu opisati vseh neverjetnih 14 dni, ki sem jih pre\u017eivela v Romuniji. Tak\u0161na izku\u0161nja te spremeni. Druga\u010de pri\u010dne\u0161 gledati na svet, na ljudi in na ta planet. \u0160e bolj se pove\u017ee\u0161 s pristno naravo, za\u010dne\u0161 jo spo\u0161tovati kot tisto ultimativno resnico, ki ti edina lahko pove, kako \u017eiveti, kaj je prav in kaj ni.<\/p>\n

Narava ni vedno prijazna, lepa in ne\u017ena. Narava se ne obremenjuje s tem, da bo vsem v\u0161e\u010d in da bodo vsi zadovoljni, ampak hkrati nam daje \u010disto vse kar potrebujemo. Mi smo tisti, ki se odlo\u010dimo, koliko bomo vzeli. In kako bomo to vzeli. In \u010de se odlo\u010dimo, da bomo v enem letu posekali toliko gozda, da ga ne bo ostalo dovolj za naslednje leto in naslednje leto in \u0161e naslednje… no, potem je to kar velik problem v na\u0161ih glavah.<\/span><\/p>\n

In zakaj potrebujemo aktiviste in organizacije kot je Greenpeace in \u0161e mnogo drugih? Zato, da v tem hitrem tempu, ko marsikdaj pozabimo od kje smo pri\u0161li in za kaj moramo biti hvale\u017eni, dobimo opomnik. Aktivisti in prostovoljci, ki posve\u010damo na\u0161 \u010das aktivnostim, ki se morda kdaj ne zdijo pomembne, smo tisti, ki posredno trkamo na vest dru\u017ebe. Niti ne namerno. Mi smo samo poklicani in gremo. Ker vemo, da je to prav in ker smo se odlo\u010dili, da bomo namesto dveh tednov le\u017eanja na pla\u017ei (ki nam prav tako veliko pomenijo, kot ostalim ljudem), spakirali \u00bbgojzarje\u00ab in anorak ter od\u0161li v neznano. To je dolo\u010ditev, svobodo izbire pa imamo \u010disto vsi.<\/p>\n

Osebno od Romunije same nisem pri\u010dakovala veliko, saj se mi niti ni zdelo, da potujem v to\u010dno dolo\u010deno dr\u017eavo. Zame je bila ta gozdna re\u0161evalna postaja kraj, nekje na na\u0161em prelepem planetu. Sredi gozda, kjer se zelo zelo blizu dogaja ekocid, zlo\u010din proti naravi. Ni va\u017eno ali je to Romunija ali Slovenija ali pa Nem\u010dija. Velikokrat pa se tudi izka\u017ee, da kljub temu, da pri\u010dakuje\u0161 neokrnjeno naravo v manj razvitih dr\u017eavah, ravno tam do\u017eivi\u0161 \u0161ok, saj se ljudje \u0161e ne zavedajo kaj imajo. In potem ti postane jasno, da je povsod enako, samo v razli\u010dnih razvojnih stopnjah. Tako imenovane razvite dr\u017eave so morda \u017ee tako uni\u010dile svoja naravna bogastva, da se sedaj do preostalih, ki jih imajo, obna\u0161ajo, kot da bi v rokah dr\u017eali sveti gral, tiste dr\u017eave pa, ki imajo naravnih danosti v izobilju, niti ne razmi\u0161ljajo dolgoro\u010dno, da bi jih lahko izgubili. In tukaj po mojem mnenju le\u017ei sr\u017e problema na\u0161e dru\u017ebe. Ta omamna hedonisti\u010dna kratkoro\u010dnost.<\/p>\n

\u201eZa\u0161\u010ditite \u0161e zadnje evropske pragozdove.<\/strong>\u201c je pisalo na transparentu, ki sem ga nosila na eni izmed fotografij, ki je bila objavljena na socialnih omre\u017ejih. Ljudje ne vedo, da v Evropi nimamo ve\u010d veliko dragocenih nedotaknjenih pragozdov. Slovenija je pa\u010d biser s katerim se lahko pona\u0161amo, a mnogo dr\u017eav \u017ee dolgo ne ve ve\u010d, kako je, \u010de ima\u0161 pred doma\u010dim pragom neokrnjeno naravo.<\/span><\/p>\n

\"Maja<\/span><\/p>\n

Ne pozabimo, da smo vsi prebivalci istega prelepega planeta in da je odgovornost vseh nas, da se obna\u0161amo kot da nam ta dom nekaj pomeni. Kako lahko pomagamo pri ohranjanju in ozave\u0161\u010danju pa je stvar vsakega posameznika. Ni potrebno, da smo vsi aktivisti. Vsak izmed nas ima svoje talente in \u010de samo malo pomislimo, jih sigurno lahko uporabimo na tiso\u010d in en na\u010din.<\/span><\/p>\n

\"Maja<\/span><\/p>\n

Pogovarjajte se s prijatelji, berite \u010dlanke in knjige, glejte dokumentarne filme, pi\u0161ite bloge in snemajte \u00bbvideje\u00ab. Delajte gledali\u0161ke predstave in ustvarjajte razvojne projekte. V vse to pa vedno vklju\u010dit misel na svoj dom. Planet Zemljo.<\/span><\/p>\n

Maja Horvat, <\/span><\/strong><\/p>\n

sodelavka in prostovoljka<\/span><\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Bilo je zgodaj zjutraj in \u0161e kave nisem spila pa sem \u017ee mogla hiteti na avtobusno postajo, da nas je kombi odpeljal na dunajsko letali\u0161\u010de. \u010cakala me je dolga pot v Bukare\u0161to in nato v skrivnostne gozdove Romunije. Baje imajo tam veliko medvedov. No ja, tudi pri nas jih imamo, pa kaj. Mene ni strah. Bolj me je strah, da bi zmanjkalo kave.<\/p>\n","protected":false},"author":64,"featured_media":691,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43],"tags":[25,26],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-690","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","tag-gozdovi","tag-aktivizem","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/690","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/64"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=690"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/690\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":694,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/690\/revisions\/694"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/691"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=690"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=690"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=690"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=690"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}