{"id":711,"date":"2015-10-07T10:08:00","date_gmt":"2015-10-07T10:08:00","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/711\/energetska-politika-v-cigavo-korist\/"},"modified":"2023-06-01T16:19:05","modified_gmt":"2023-06-01T16:19:05","slug":"energetska-politika-v-cigavo-korist","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/711\/energetska-politika-v-cigavo-korist\/","title":{"rendered":"Energetska politika v \u010digavo korist?"},"content":{"rendered":"
\n
\n

Oskrba z energijo je ena glavnih ven delovanja sodobne dru\u017ebe.<\/strong> Brez nje bi prenehali delovati vsi pomembni oskrbni sistemi in temu primerno bi se zmanj\u0161ala kakovost na\u0161ega \u017eivljenjskega prostora. Zagotavlja nam \u0161tevilne dru\u017ebene koristi, a nam po drugi strani tudi izdaja visok ra\u010dun. Podnebne spremembe<\/strong>, pojav o katerem se strinja ve\u010dina najzahtevnej\u0161i znanstvenih teles, nas opozarja na nevarno kopi\u010denje emisij toplogrednih plinov v ozra\u010dju, Svetovna zdravstvena organizacija pa opozarja na milijone izgubljenih \u017eivljenj in bolezenskih stanj, ki izhajajo iz onesna\u017eenega zraka<\/strong>, ki ga prav tako povzro\u010da izgorevanje fosilnih goriv. Skupni imenovalec obojemu je obstoje\u010d sistem oskrbe z energijo<\/strong>.<\/span><\/p>\n

\"Kurjenje<\/span><\/p>\n

Obstaja veliko dokazov, da \u010de trenda oblikovanja energetske politike v svetovnem merilu ne obrnemo v drugo smer, bo slednja povzro\u010dila nepredstavljive vplive na svetovno prebivalstvo, \u017eive sisteme in naravno okolje. Zato morajo vse dr\u017eave svojo energetsko politiko usmeriti k postopnemu opu\u0161\u010danju fosilnih goriv in rabe jedrske energije ter prehodu k \u010distim in obnovljivim virom energije<\/strong>. Slednji lahko namre\u010d zagotovijo varno in zanesljivo oskrbo z energijo, odgovorijo na izziv podnebnih sprememb, prerazporedijo ekonomske koristi iz rok pe\u0161\u010dice v roke ve\u010dine in omogo\u010dijo decentralizacijo in demokratizacijo v sektorju, ki teh besed trenutno ne pozna.<\/p>\n

Prehod k 100 % obnovljivi energiji do leta 2050 je mogo\u010d<\/strong>. Greenpeace je pred dnevi izdal prelomno poro\u010dilo<\/a>, ki predvideva, da je 100 % obnovljiva energija za vse dosegljiva do leta 2050. Poro\u010dilo Energy [R]evolution<\/strong> (povezava<\/a>), ki je bilo narejeno v sodelovanju z Nem\u0161kim vesoljskim centrom (DLR), predvideva, da bodo potrebne investicije za prehod v 100 % obnovljivo energijo ve\u010d kot pokrite s prihodnjimi prihranki pri stro\u0161kih goriva. Poro\u010dilo nosi pomembno sporo\u010dilo za slovenske odlo\u010devalce, ki trenutno pripravljajo izhodi\u0161\u010da za prihodnost slovenske energetike.\u00a0<\/p>\n

Trenuten predlog usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije<\/strong> lahko pozdravimo zaradi njegovega cilja prehoda v nizkooglji\u010dno dru\u017ebo. Toda \u017eal se ne moremo izogniti ob\u010dutku, da je prehod v nizkooglji\u010dno dru\u017ebo le krilatica, s katero se sku\u0161a ustvariti vtis re\u0161evanja problema podnebnih sprememb, pod pretvezo \u201cpodnebne sprejemljivosti\u201d pa se odpira vrata nadaljnji in dolgoro\u010dni uporabi jedrske energije.\u00a0<\/p>\n

S sklicevanjem na nizkooglji\u010dnost in podnebno sprejemljivost sedanje smernice nevtralizirajo jedrsko opcijo, in se v celoti izogibajo vpra\u0161anjema okoljske in dru\u017ebene sprejemljivosti, ki bi morale biti v jedru energetske politike<\/strong>.\u00a0<\/p>\n

In \u010de si pripravljavci dokumenta upajo javnost spra\u0161evati, ali naj spodbujamo obnovljive vire, potem bi morali vpra\u0161ati tudi, ali je dolgoro\u010dna uporaba jedrske energije dru\u017ebeno in okoljsko sprejemljiva oz. kdo bo imel od nje najve\u010d koristi<\/strong>? Kon\u010dna odlo\u010ditev o gradnji dodatne jedrske elektrarne v Kr\u0161kem pa bi v vsakem primeru morala biti polo\u017eena v roke ljudi na posvetovalnem referendumu. Tako kot se je sedanja Vlada zavezala v koalicijski pogodbi. \u010cemu moramo poslu\u0161ati, da si obnovljivih virov ne moremo privo\u0161\u010diti, \u010de vemo, da fosilna in jedrska energija dobivata dosti ve\u010d prikritih in \u0161kodljivih subvencij? In to subvencij, ki prispevajo k onesna\u017eenju zraka, zavirajo razvoj drugih gospodarskih panog in kopi\u010denju odpadkov, za katere danes nih\u010de nima izvedljivega odgovora kam z njimi, s problemi razgradnje obstoje\u010de nuklearke pa se bomo po veljavnih na\u010drtih za\u010deli ukvarjati \u0161ele v drugi polovici 21. stoletja?\u00a0<\/p>\n

Spregovorimo \u0161e o delovnih mestih. Medtem ko Mednarodna agencija za energijo (IEA) v svojem referen\u010dnem scenariju, ki zelo neu\u010dinkovito re\u0161uje problem podnebnih sprememb, navaja, da se bodo delovna mesta v sektorju energetike zmanj\u0161evala, pa poro\u010dilo Energetske [R]evolucije napoveduje prav nasprotno. \u017de delovna mesta ustvarjena v sektorju fotovoltaike lahko nadomestijo izgubljena delovna mesta v sektorju premogovni\u0161tva<\/strong>. A tranzicija mora biti postopna in pravi\u010dna. Torej, \u010de vemo, da se v Sloveniji borimo s tistimi, ki v interesu zagotavljanja nekaj 100 delovnih mest zagovarjajo scenarij brez sprememb, pa se mi spra\u0161ujemo, ali ni 12 % stopnja brezposlenosti<\/strong> na dana\u0161nji dan dovolj tehten razlog, da usmerimo razvoj slovenske energetike k tehnologijam, ki imajo ve\u010dji zaposlitveni ter razvojni potencial?<\/strong> \u0160e posebej \u010de vemo, da imamo v dolo\u010denih panogah doma\u010dega znanja in referenc ve\u010d kot dovolj. Razen \u010de seveda ostanemo pri Slovencem zelo znani mantri: \u201cNe da se druga\u010de\u201d.\u00a0<\/p>\n

Zdaj vemo, da svetovni trendi ka\u017eejo, da se da marsikaj storiti druga\u010de. Nas bo to stalo? Seveda. Vse projekcije ka\u017eejo, da bo potreba po elektri\u010dni energiji nara\u0161\u010dala. Navkljub uresni\u010devanju visokih stopenj energetske u\u010dinkovitosti, lahko tak trend pri\u010dakujemo tudi pri nas. Cene konvencionalnih goriv se bodo zvi\u0161evale in tako bodo obnovljivi viri postali stro\u0161kovno u\u010dinkoviti vsepovsod in nam do leta 2050 zagotovili prihranke. Po letu 2050 tako ne bo ve\u010d stro\u0161kov za energente, kar pa v primeru vztrajanja pri referen\u010dnem scenariju ne moremo govoriti. Po drugi stani pa se zavedamo, da, vse re\u0161itve, ki jih potrebujemo da dose\u017eemo cilj, \u0161e niso razvite. A prav tako jih ni bilo leta 2005, ko smo objavili prvo napoved, ki je bila tudi v slovenskih krogih ozna\u010dena za preve\u010d futuristi\u010dno. Zanimivo, da smo prav letos dobili potrditev, da je bila na\u0161a napoved najbolj to\u010dna, a \u0161e vedno premalo ambiciozna, v primerjavi z dogajanjem na podro\u010dju obnovljivih virov, ki smo mu dejansko pri\u010da.\u00a0<\/p>\n

Zato od EKS utemeljeno pri\u010dakujemo, da bo sledil na\u010delu demokrati\u010dnega odlo\u010danja<\/strong> in spodbudil razpravo o prihodnosti slovenske energetike, pri \u010demer mora imeti civilna dru\u017eba mo\u017enost soodlo\u010danja in sodelovanja pri pripravi, ume\u0161\u010danju in razvijanju strategij. Dolo\u010diti mora cilje na podro\u010dju oskrbe z energijo na podlagi verodostojnih projekcij gospodarskega in dru\u017ebenega razvoja, zagotoviti okoljsko in dru\u017ebeno sprejemljivo pridobivanje energije, ter pri ocenjevanju in primerjanju tehnologij upo\u0161teval eksterne stro\u0161ke vseh energetskih virov. Prav tako mora zagotoviti pot tranzicije v energetski sistem, ki bo temeljil na u\u010dinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije<\/strong> ter bo predvidel prehod iz monopolne proizvodnje energije v mno\u017ei\u010dno in razpr\u0161eno proizvodnjo energije, pri \u010demer bodo dr\u017eavljani, lokalne skupnosti, mala in srednja podjetja vklju\u010deni v nove investicije. In nenazadnje, od EKS pri\u010dakujemo, da do zagotovil vzpostavitev energetskega sistema, ki bo omogo\u010dal ve\u010djo participacijo dr\u017eavljanov in njihovo skupno odlo\u010danje o lastni prihodnosti.<\/p>\n

\"Energetika<\/p>\n

Energetska politika lahko tlakuje pot pravi\u010dnej\u0161emu ter okolju in nam sprejemljivej\u0161emu gospodarskemu razvoju<\/strong>. Upamo, da to kmalu uvidijo tudi na\u0161i odlo\u010devalci.\u00a0<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Avtorica<\/strong>: mag. Nina \u0160tros<\/strong> (vodja Greenpeace CEE v Sloveniji)<\/p>\n

Blog je bil prvotno objavljen na portalu Energija doma<\/a>.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Oskrba z energijo je ena glavnih ven delovanja sodobne dru\u017ebe. Brez nje bi prenehali delovati vsi pomembni oskrbni sistemi in temu primerno bi se zmanj\u0161ala kakovost na\u0161ega \u017eivljenjskega prostora. Zagotavlja nam \u0161tevilne dru\u017ebene koristi, a nam po drugi strani tudi izdaja visok ra\u010dun. Podnebne spremembe, pojav o katerem se strinja ve\u010dina najzahtevnej\u0161i znanstvenih teles, nas opozarja na nevarno kopi\u010denje emisij toplogrednih plinov v ozra\u010dju, Svetovna zdravstvena organizacija pa opozarja na milijone izgubljenih \u017eivljenj in bolezenskih stanj, ki izhajajo iz onesna\u017eenega zraka, ki ga prav tako povzro\u010da izgorevanje fosilnih goriv. Skupni imenovalec obojemu je obstoje\u010d sistem oskrbe z energijo.<\/p>\n","protected":false},"author":64,"featured_media":712,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[45],"tags":[29],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-711","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podnebje","tag-energetskeskupnosti","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/711","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/64"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=711"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/711\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":714,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/711\/revisions\/714"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/712"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=711"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=711"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=711"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=711"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}