{"id":715,"date":"2014-11-07T09:27:00","date_gmt":"2014-11-07T09:27:00","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/715\/hranjenje-zivali-ali-nas-samih\/"},"modified":"2023-06-01T16:19:32","modified_gmt":"2023-06-01T16:19:32","slug":"hranjenje-zivali-ali-nas-samih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/715\/hranjenje-zivali-ali-nas-samih\/","title":{"rendered":"Hranjenje \u017eivali ali nas samih?"},"content":{"rendered":"
\n
\n

Kot bolj ali manj vegetarijanskemu znanstveniku in lastniku manj\u0161ega kmetijskega posestva mi je bilo v nov izziv premisliti o vlogi \u017eivali v sistemu ekolo\u0161kega kmetovanja, katerega namen je tako za\u0161\u010dita narave kot pravi\u010dno zagotavljanje svetovnega pridelka.<\/p>\n

Navdihnjen s privla\u010dno analizo \u017eivinorejskega sistema avtorja Simona Fairliea<\/a> sem privzel prakti\u010den pristop in se odlo\u010dil, da vzgojim dva pra\u0161i\u010dka po privzetem na\u010dinu prehranjevanja. To pomeni delovanje v skladu s pomembnim pravilom: uporabiti zgolj krmila, ki niso bila namenjena za prehrano ljudi niti ne tekmujejo s hrano za ljudi.<\/strong> Za nas, kot tudi za Simona Fairliea ter njegov ti. \u201eprivzeti\u201c \u017eivinorejski sistem, je krmljenje jedro vsakega ekolo\u0161kega \u017eivinorejskega sistema.<\/p>\n

\"\u017divali<\/p>\n

Ekolo\u0161ki \u017eivinorejski sistem vklju\u010duje kmetijske \u017eivali kot bistven element kmetijskega sistema, saj pomagajo optimizirati uporabo in kro\u017eenje hranil ter v mnogih regijah zagotavljajo nujno potrebno tovorno mo\u010d.<\/p>\n

Ekolo\u0161ki \u017eivinorejski sistem temelji na pa\u0161nikih, krmi in ostankih za hranjenje, ob tem pa zmanj\u0161uje uporabo orne zemlje in tekmovanja z zemljo, namenjeno neposredno proizvodnji hrane za ljudi, hkrati z za\u0161\u010dito naravnih ekosistemov znotraj globalno pravi\u010dnega sistema prehranjevanja.<\/p>\n

Greenpeaceovo poro\u010dilo Ekolo\u0161ki \u017eivinorejski sistem<\/a> izpostavlja nekate mo\u017enosti za zmanj\u0161evanje \u017eivinorejske proizvodnje in porabe<\/strong>, ki ustrezajo ekolo\u0161kim omejitvam, z osredoto\u010denjem na evropske dr\u017eave.<\/p>\n

\u010ce se vrnemo k mojemu manj\u0161emu kmetijskemu posestvu in pra\u0161i\u010dereji, je vse to pomenilo iskanje poti, kako nahraniti pra\u0161i\u010dke z \u201eostanki\u201c, ki niso namenjeni prehrani ljudi. Kot sem ugotovil, pujsi pojedo veliko (in hitro rastejo) ter pojedo skorajda vse.<\/p>\n

Suh kruh iz bli\u017enje \u0161olske menze, kakr\u0161nikoli zelenjavni olupki, kar smo jih lahko dobili ali ogromna koli\u010dina neobdelanih ostankov \u2013 na\u0161im pra\u0161i\u010dkom se je vse zdelo slastno. Sosedje so bili za\u010dudeni: ali jih ne hranite s koruzo ali sojo? Ali ne kupujete krmil?<\/p>\n

Intenzivna \u017eivalska proizvodnja zahteva ogromne koli\u010dine krmil. Krmil, katerih zemlja za pridelavo lahko tekmuje z zemljo, ki je potrebna za vzgojo in rast dobrin, namenjenih neposredni \u010dlove\u0161ki potro\u0161nji, in ki pogosto uspevajo na obdelani zemlji, kjer so bili neko\u010d gozdovi; le-ti pa so bili zaslu\u017eni za biodiverziteto in skladi\u0161\u010denje ogljika, ki je bistveno za na\u0161e pre\u017eivetje.<\/p>\n

In, kot sem hitro odkril, so na\u0161i pra\u0161i\u010dki pojedli veliko preve\u010d! Kot nas u\u010di sodobna znanost<\/a>, je presenetljivih 75\u00a0% obdelovalnih kmetijskih povr\u0161in po vsem svetu<\/strong> namenjenih vzreji \u017eivali,<\/strong> vklju\u010dujo\u010d tako zemljo, potrebno za pridelavo krmil za hranjenje \u017eivali, kot pa\u0161nike.<\/p>\n

\"\u017divali<\/p>\n

Vsak, ki \u017eivi v bli\u017eini velike pra\u0161i\u010dje farme ali se sprehodi mimo nje, lahko hitro opazi problematiko industrijskega \u017eivinorejskega sistema na drugi strani. Industrijski \u017eivinorejski sistem namre\u010d proizvaja brezmejne koli\u010dine gnojil, ki onesna\u017eujejo zemljo, vodni sistem in ozra\u010dje.<\/strong><\/p>\n

Hkrati so gnojila bogat vir organskih snovi in hranil, ki so potrebna za rodovitnost zemlje. A ker industrijski \u017eivinorejski sistemi pogosto delujejo tiso\u010de kilometrov stran od krajev, kjer bi bila gnojila potrebna za vzgojo krmnih pridelkov, ta gnojila kon\u010dajo kot odpadek.<\/p>\n

Varno kompostiran gnoj na\u0161ih dveh pra\u0161i\u010dkov bo uporabljen za gnojenje na\u0161e kmetije; tako se bomo izognili dvema te\u017eavama: onesna\u017eenju druge zemlje in zana\u0161anju na kemi\u010dna gnojila (ki prav tako onesna\u017eujejo). To pomeni bistvo rodovitne ekolo\u0161ke zemlje: ponovna uporaba vseh ostankov in izogibanje negativnim posledicam odvisnosti od agrokemije.<\/strong><\/p>\n

Novo poro\u010dilo Greenpeacea nakazuje mo\u017enosti za omejevanje ogromnega vpliva \u017eivinorejskega sistema na na\u0161 planet. Znanost nam v globalnem merilu jasno ka\u017ee, da v splo\u0161nem prekomerno proizvajamo in u\u017eivamo \u017eivalske beljakovine, posebno v bogatih dru\u017ebah.<\/p>\n

Kot sta mi pokazala moja dva pra\u0161i\u010dka, je bila celo moja raz\u0161irjena dru\u017eina pribli\u017eno stotih ljudi nezmo\u017ena zagotavljati zadostno koli\u010dino ostankov, da bi vzgojila dve \u017eivali letno (in odpadek hrane bi vedno moral biti minimalen, \u010detudi z njim hranimo \u017eivali).<\/p>\n

Na koncu sem moral kupiti nekaj koruzne krme, da je bilo zado\u0161\u010deno njunemu apetitu. Mogo\u010de je \u010das, da nekoliko omejimo tudi na\u0161 apetit po \u017eivalih. Prehrana, ki temelji na rastlinski hrani, je bolj\u0161a za na\u0161e zdravje, na\u0161e podnebje, gozdove, reke in oceane ter za globalno varnost prehranske verige, hkrati pa jo pomaga ohranjati nizkocenovno. Kot modro pripomni avtor Michael Pollan: \u00bbJejte hrano. Ne preve\u010d. Predvsem rastlinsko.\u00ab<\/a><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Reyes Tirado, znanstvenik pri Greenpeace International<\/em><\/p>\n

Izvirni blog v angle\u0161kem jeziku: <\/em>Feeding animals or feeding ourselves?<\/a> (Februar 2013)<\/em><\/p>\n

Prevod v slovenski jezik: Ana Prosen<\/em><\/em><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kot bolj ali manj vegetarijanskemu znanstveniku in lastniku manj\u0161ega kmetijskega posestva mi je bilo v nov izziv premisliti o vlogi \u017eivali v sistemu ekolo\u0161kega kmetovanja, katerega namen je tako za\u0161\u010dita narave kot pravi\u010dno zagotavljanje svetovnega pridelka.<\/p>\n","protected":false},"author":64,"featured_media":716,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[42],"tags":[30],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-715","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-prekomerna-potrosnja","tag-prehrana","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/715","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/64"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=715"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/715\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":718,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/715\/revisions\/718"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/716"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=715"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=715"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=715"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=715"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}