{"id":719,"date":"2017-12-01T00:07:00","date_gmt":"2017-12-01T00:07:00","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/719\/vesel-svetovni-dan-antarktike\/"},"modified":"2023-06-01T16:18:08","modified_gmt":"2023-06-01T16:18:08","slug":"vesel-svetovni-dan-antarktike","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/719\/vesel-svetovni-dan-antarktike\/","title":{"rendered":"Vesel svetovni dan Antarktike!"},"content":{"rendered":"
\n
\n

Antarktika le\u017ei na skrajnem koncu Zemlje. Tako dale\u010d je od ve\u010dine nas, da pogosto kar pade z roba zemljevida, kot kak\u0161na nedokon\u010dana misel. Kopna povr\u0161ina Antarktike vsebuje 90 odstotkov sladke vode na planetu, je najve\u010dja pu\u0161\u010dava na svetu in je edina celina, ki ni stalno naseljena z ljudmi. Antarkti\u010dni ocean, ki obkro\u017ea to celino, zagotavlja \u017eivljenje in \u017eivljenjski prostor \u0161tevilnim \u010dudovitim, edinstvenim in ikoni\u010dnim \u017eivalim, poleg tega pa vpliva na ostale oceane in \u017eiva bitja na tiso\u010de kilometrov stran.<\/p>\n

\"Antarktika\"<\/p>\n

Danes, 1. decembra, je Svetovni dan Antarktike<\/a> \u2013 dan, ko praznujemo v \u010dast celini, ki pripada vsem in obenem nobenemu med nami. Svetovni dan Antarktike se spominja Antarkti\u010dnega sporazuma<\/a> (Pogodba o Antarktiki), pri katerem so sodelovale vse dr\u017eave, ki jih zanima Antarktika. Sporazum, ki je bil sklenjen 1. decembra 1959, zaobjema vse kopne povr\u0161ine in ledene plo\u0161\u010de ju\u017eno od 60 \u00b0 zemljepisne \u0161irine in je bil sklenjen z namenom, da se prepove voja\u0161ka dejavnost na tej celini ter da se namesto tega Antarktika ohrani kot prostor miru in znanstvenega raziskovanja.<\/p>\n

Vendar pa Antarkti\u010dni sporazum preprosto ni bil dovolj ambiciozen pri za\u0161\u010diti celine pred naftnimi in plinskimi vrtinami ali iskanjem rudnih nahajali\u0161\u010d. In tukaj nastopi Greenpeace. Leta 1985 smo po ve\u010dletnem na\u010drtovanju za\u010deli s \u0161iroko kampanjo za ustanovitev \u00bbSvetovnega parka Antarktika\u00ab (World Park Base). S kombinacijo neposrednih ukrepov, eksaktne znanosti in politi\u010dnega pritiska<\/a> smo leta 1987 celo vzpostavili lastno znanstveno bazo na Antarktiki.<\/p>\n

\"Greenpeace<\/p>\n

Do pozitivnih premikov je kon\u010dno pri\u0161lo leta 1991, ko so se dr\u017eave dogovorile o okoljskem protokolu za za\u0161\u010dito Antarktike, Greenpeaceova antarkti\u010dna baza pa je bila \u0161e istega leta zaprta in odstranjena brez sledi.<\/p>\n

Od takrat naprej je antarkti\u010dna celina za\u0161\u010ditena pred izkori\u0161\u010danjem. \u017dal pa tega ni mogo\u010de trditi za njen \u017eivljenjsko pomemben ocean.<\/p>\n

\"Antarkti\u010dni\u00a0<\/p>\n

Od tega oceana je neposredno odvisno vse na Antarktiki. Zagotavlja hrano, \u017eivljenjski prostor in \u017eivljenje samo, kljub temu pa so bila v njem \u017eive\u010da bitja v preteklih stoletjih dele\u017ena ne\u0161tetih \u010dlove\u0161kih gro\u017eenj. Eno najtemnej\u0161ih poglavij je bil seveda masovni kitolov industrijskih razse\u017enosti, in uni\u010devanje teh ne\u017enih velikanov, ki se vsako leto v lovu za hrano selijo v antarkti\u010dne vode, je omejila \u0161ele globalna prepoved komercialnega kitolova<\/a> iz leta 1982, pri katere sprejemu je Greenpeace odigral klju\u010dno vlogo. Boj za za\u0161\u010dito kitov po vsem svetu se nadaljuje<\/a> s spopadanjem s podnebnimi spremembami, ribi\u0161kem prilovu, onesna\u017eenju, tako imenovanem \u00bbznanstvenem kitolovu\u00ab in hrupu.<\/p>\n

\u00a0Z uporabo tehnik, kot je lovljenje s parangalom, ki lovi in ubija morske ptice in tjulnje, od nedavnega pa tudi obse\u017een lov na Antarkti\u010dnega krila<\/a>, ki predstavlja temelj prehranske verige celotnega podro\u010dja, svoj davek zahteva tudi ribolov. Onesna\u017eenje s plastiko \u010dedalje bolj sega v vse koti\u010dke oceana, povrhu vsega pa je Antarkti\u010dni ocean dele\u017een prvih in najhuj\u0161ih posledic podnebnih sprememb.<\/p>\n

Prav gotovo si tudi ta ocean, ki je bistvenega pomena za \u017eivljenje in dom \u0161tevilnim ikoni\u010dnim vrstam \u017eivali, zaslu\u017ei za\u0161\u010dito. Antarktika brez svojega oceana ne pomeni ni\u010d.<\/p>\n

\"Ocean<\/p>\n

Zato je leto\u0161nji Svetovni dan za Antarktiko obenem velik razlog za slavje in izjemna prilo\u017enost, da naredimo \u0161e mnogo ve\u010d.<\/p>\n

1. decembra 2017 bo za\u010del veljati za\u0161\u010diten morski rezervat Rossovo morje<\/a>. O tem 1,5 milijona kvadratnih kilometrov velikem rezervatu so se lani kon\u010dno uspeli dogovoriti na komisiji za Antarkti\u010dni ocean. To je \u010dudovita novica za pingvine, kite, tjulnje in vse nas \u2013 a obenem tudi opozorilo, da moramo ukrepe za za\u0161\u010dito teh dragocenih bitij in njihovih domovanj sprejemati precej hitreje. Nujno moramo zavarovati ve\u010d na\u0161ih oceanov, in \u0161ala, da je bil napredek do sedaj ledeni\u0161ko po\u010dasen, bi bila morda sme\u0161na, \u010de situacija ne bi bila tako resna.<\/p>\n

Zato se bo Greenpeace prihodnje leto, ve\u010d kot 25 let po tem, ko smo podrli na\u0161o antarkti\u010dno bazo, vrnil na Antarktiko. Na\u0161o ladjo Arctic Sunrise po\u0161iljamo na jug, na potovanje na sam konec Zemlje. Pozivamo k ustanovitvi najve\u010djega morskega rezervata na svetu, k za\u0161\u010diti ob\u010dutljivih in \u010dudovitih \u017eivih bitij \u2013 nenadomestljivih pingvinov, kitov in tjulnjev \u2013 ki so doma v Weddellovem morju.<\/p>\n

\u00a0\"Greenpeaceova<\/p>\n

A vsega tega preprosto ne moremo storiti brez va\u0161e pomo\u010di. \u017delimo, da greste z nami na popotovanje!<\/p>\n

Va\u0161 glas lahko prispevate tukaj:<\/p>\n

www.greenpeace.org\/Antarctic-Sanctuary<\/a><\/p>\n

\"Pingvini<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Antarktika le\u017ei na skrajnem koncu Zemlje. Tako dale\u010d je od ve\u010dine nas, da pogosto kar pade z roba zemljevida, kot kak\u0161na nedokon\u010dana misel. Kopna povr\u0161ina Antarktike vsebuje 90 odstotkov sladke vode na planetu, je najve\u010dja pu\u0161\u010dava na svetu in je edina celina, ki ni stalno naseljena z ljudmi. Antarkti\u010dni ocean, ki obkro\u017ea to celino, zagotavlja \u017eivljenje in \u017eivljenjski prostor \u0161tevilnim \u010dudovitim, edinstvenim in ikoni\u010dnim \u017eivalim, poleg tega pa vpliva na ostale oceane in \u017eiva bitja na tiso\u010de kilometrov stran.<\/p>\n","protected":false},"author":64,"featured_media":720,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43],"tags":[28],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-719","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","tag-oceani","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/719","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/64"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=719"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/719\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":726,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/719\/revisions\/726"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/720"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=719"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=719"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=719"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=719"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}