{"id":746,"date":"2018-01-11T13:02:00","date_gmt":"2018-01-11T13:02:00","guid":{"rendered":"https:\/\/master.k8s.p4.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/746\/5-stvari-ki-jih-verjetno-niste-vedeli-o-antarktiki\/"},"modified":"2023-06-01T16:18:05","modified_gmt":"2023-06-01T16:18:05","slug":"5-stvari-ki-jih-verjetno-niste-vedeli-o-antarktiki","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/blog\/746\/5-stvari-ki-jih-verjetno-niste-vedeli-o-antarktiki\/","title":{"rendered":"5 stvari, ki jih (verjetno) niste vedeli o Antarktiki"},"content":{"rendered":"
\n
\n

\"Antarktika\"<\/span><\/p>\n

Leta 2017 smo za\u010deli s kampanjo za ustanovitev rezervata v Antarkti\u010dnem oceanu \u2013 najve\u010djega za\u0161\u010ditenega obmo\u010dja na svetu. Ampak zakaj? No, poleg tega, da je dom \u0161tevilnim fantasti\u010dnim \u017eivalim, kot so pingvini, kiti in mro\u017ei, ima Antarktika tudi pomembno vlogo pri ohranjanju zdravega planeta.<\/p>\n

Toda Antarktika je \u0161e mnogo ve\u010d kot le to \u2026<\/strong> Prepolna je nenavadnih in \u010dudovitih stvari, ki nas u\u010dijo o zgodovini na\u0161e Zemlje (in njeni prihodnosti), o na\u0161ih oceanih in o podnebnih spremembah.<\/p>\n

Da bi tudi vas navdu\u0161ili za za\u0161\u010dito Antarktike, v nadaljevanju na\u0161tevamo nekaj zanimivosti o tej celini, ki jih (verjetno) \u0161e niste vedeli \u2026<\/p>\n

    \n
  1. Na Antarktiki je slap rde\u010de barve<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

    Prikladno poimenovan \u00bbKrvavi slap\u00ab izgleda kot iz kak\u0161nega romana Stephena Kinga. Znanstveniki so se \u017ee od njegovega odkritja leta 1911 zaman trudili, da bi razlo\u017eili ta fenomen.<\/p>\n

    Zdaj pa zahvaljujo\u010d raziskavi alja\u0161ke univerze v Fairbanksu<\/a> poznamo pravi vzrok za barvo \u00bbKrvavega slapu\u00ab. Gre za to, da voda prihaja iz jezera pod antarkti\u010dnim Taylorjevim ledenikom ter spotoma s sabo odna\u0161a \u017eelezo s skal. Ko to \u017eelezo in slana voda prideta v stik s kisikom, \u017eelezo oksidira in se obarva rde\u010de ter na ta na\u010din daje vodi temno rde\u010do barvo. Preprosto povedano, gre za prakti\u010dno enak proces kot je tisti, ki povzro\u010da temno rde\u010do barvo zarjavelega \u017eeleza.<\/p>\n

      \n
    1. \u00bbLubeni\u010dast\u00ab sneg<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

      Resda zgleda slastno, a ta sneg v barvah lubenice ni u\u017eiten. Deloma zato, ker deluje kot odvajalo, \u0161e bolj pa zato, ker ni tako sve\u017e in \u00bblubeni\u010dast\u00ab, kot bi si \u010dlovek mislil.<\/p>\n

      Take vrste sneg se pojavlja na Arktiki, Antarktiki, v Ju\u017eni Ameriki in prakti\u010dno povsod drugje, kjer je sneg. Ko sonce spomladi postane mo\u010dnej\u0161e in topi zadnje zimske zaplate snega, so precej son\u010dnih \u017earkov dele\u017ene tudi zelene alge (Chlamydomonas nivalis), ki \u017eivijo v ledu. Slednje za\u010dnejo proizvajati naravno za\u0161\u010dito pred soncem, ki pobo\u010dja obarva ro\u017enato in rde\u010de. In voila, tu je lubeni\u010dast sneg!<\/p>\n

      Izgleda lepo, a znanstveniki opozarjajo, da verjetno povzro\u010da hitrej\u0161e taljenje ledu. Zarad barve je namre\u010d sneg temnej\u0161i, kar pomeni, da se hitreje segreva. Kot \u010de bi nosili temno majico na son\u010den dan \u2013 precej hitro bi vam postalo vro\u010de.<\/p>\n

      Te alge se lahko potem raz\u0161irijo naprej v ledu ter ustvarijo za\u010daran krog snega, alg in taljenja. Vendar pa je to za zdaj samo teorija in za njeno potrditev bo potrebno zbrati podrobnej\u0161e podatke.<\/p>\n

        \n
      1. Nekateri predeli Antarktike niso videli de\u017eja ali snega \u017ee zelooooooo dolgo<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

        Antarktika je zanimiva v ve\u010d pogledih. Gre za najbolj su\u0161no, najbolj vetrovno in najbolj mrzlo celino na Zemlji. Ima pa nekaj \u0161e bolj impresivnega: nekateri predeli na celini, primerno poimenovani Suhe doline, niso do\u017eiveli prakti\u010dno nobenih padavin \u017ee skoraj dva milijona let.<\/p>\n

        Gorovja okoli Suhih dolin so dovolj visoka, da prepre\u010dujejo ledu, ki iz vzhodnoantarkti\u010dne ledene plo\u0161\u010de premika proti morju, da bi dosegel Rossovo morje.<\/p>\n

        Edinstvene vremenske pogoje v Suhih dolinah deloma povzro\u010dajo katabatski vetrovi, ki nastanejo, kadar sila gravitacije sili gost mrzel zrak k tlom. Vetrovi lahko dose\u017eejo hitrost 320 km\/h in se pri spu\u0161\u010danju segrevajo. Na ta na\u010din izhlapi vsa voda, led in sneg.<\/p>\n

        Znanstveniki pravijo, da je okolje Suhih dolin podobno tistemu na Marsu. Si predstavljate, si kdo \u017eeli videti vesoljske pingvine?<\/p>\n

          \n
        1. Sinji kiti jedo krile \u2026 Veliko krilov<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

          Sinji kiti so najve\u010dje \u017eivali na svetu, zato je precej logi\u010dno, da imajo tudi najve\u010dji apetit.<\/p>\n

          \"Sinji<\/p>\n

          Njihov glavni vir hrane predstavljajo krili – majhni, pribli\u017eno 5 centimetrov dolgi rakci, podobni kozicam. Kit se lahko z visoko hitrostjo zapodi v jato krilov s \u0161iroko odprtimi usti. Zaradi sile vode, ki pritiska na njih, se njegova usta raz\u0161irijo, njegov jezik (ki je sam po sebi velikosti slona) pa se umakne, da ustvari dodaten prostor. Kit lahko zajame do 110 ton vode ter pri tem filtrira in pogoltne vsakega krila v tem \u00bbpo\u017eirku\u00ab.<\/p>\n

          \u010ce se kit zapodi v posebej veliko jato krilov, lahko pogoltne do 500 kg teh \u017eivalic, pri \u010demer v enem samem zamahu poje 457.000 kalorij. Po na\u0161ih izra\u010dunih je to okoli 200 pic. Njam!<\/p>\n

          Skrb vzbujajo\u010de pa je, da sem v lov na krile prihajajo ogromne ribi\u0161ke ladje z drugih koncev sveta, ki te \u017eivalce prodajajo za izdelavo zdravstvenih dodatkov in kot hrano za gojene ribe. Ribi\u0161ka podjetja na\u010drtujejo vse ve\u010dje in ve\u010dje koli\u010dine ulova teh rakcev, od katerih so odvisne \u0161tevilne \u010dudovite \u017eivali na Antarktiki. A z ustanovitvijo rezervata v Antarkti\u010dnem oceanu bi industrijski ribolov in korporativno izkori\u0161\u010danje teh obmo\u010dij postala prepovedana, divje \u017eivali, kot so kiti in pingvini, pa bi se \u0161e naprej lahko v miru prehranjevala s krili.<\/p>\n

            \n
          1. Zmenek prek Tinderja na Antarktiki \u2026 da se ti stopi srce \ud83d\ude09<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

            Osamljene sorodne du\u0161e po vsem svetu, tu je zgodba za vas.<\/p>\n

            \"Pingvini<\/p>\n

            Poleti 2013\/2014 se je ameri\u0161ki znanstvenik, ki je opravljal raziskave na postaji McMurdo na Antarktiki, odlo\u010dil, da se (\u00bbkar tako, za zabavo\u00ab) prijavi na aplikacijo Tinder. Najprej se ni prikazal noben profil. Toda ko je v aplikaciji raz\u0161iril podro\u010dje iskanja, je nekoga na\u0161el: drugo raziskovalko, ki je delala v taboru Deep Field, 45 minut vo\u017enje s helikopterjem stran od bazne postaje. Podrsal je s prstom v desno, in \u010dez nekaj minut ju je aplikacija povezala <3.<\/p>\n

            \u017dal se vse skupaj ni razvilo v antarkti\u010dno romanco. Eden od njiju je moral oditi \u017ee naslednji dan po njunem sre\u010danju, in tako se je vse skupaj kon\u010dalo. Kakorkoli \u017ee, gre za \u010dudovito zgodbo, ki jo lahko raz\u0161irite med svojimi prijatelji \u2026 Ali pa morda na naslednjem zmenku prek Tinderja?<\/p>\n

            Tako, to je vse \u2013 upamo, da ste se kaj nau\u010dili in da ste se zaljubili v ta neverjetni kraj. Zdaj pa se nam pridru\u017eite v prizadevanjih za ustanovitev rezervata v Antarkti\u010dnem oceanu.<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

            Leta 2017 smo za\u010deli s kampanjo za ustanovitev rezervata v Antarkti\u010dnem oceanu \u2013 najve\u010djega za\u0161\u010ditenega obmo\u010dja na svetu. Ampak zakaj? No, poleg tega, da je dom \u0161tevilnim fantasti\u010dnim \u017eivalim, kot…<\/p>\n","protected":false},"author":64,"featured_media":720,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ep_exclude_from_search":false,"p4_og_title":"","p4_og_description":"","p4_og_image":"","p4_og_image_id":"","p4_seo_canonical_url":"","p4_campaign_name":"","p4_local_project":"","p4_basket_name":"","p4_department":"","footnotes":""},"categories":[43],"tags":[28],"p4-page-type":[24],"class_list":["post-746","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-narava","tag-oceani","p4-page-type-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/746","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/users\/64"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=746"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/746\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":750,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/746\/revisions\/750"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media\/720"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=746"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=746"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=746"},{"taxonomy":"p4-page-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.greenpeace.org\/slovenia\/wp-json\/wp\/v2\/p4-page-type?post=746"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}